V tej deželi je dolgčas prepovedan

Leta 1998 so v zanikrnem hotelu na robu Amsterdama našli mrtvega Walterja van de Maartena, starega komaj 35 let, bolj znanega kot scenarista resničnostnih oddaj Big Brother, Otok in Bar. Poleg razpadajočega trupla je ob steklenički uspavalnih tablet ležalo pisemce zelo kratke vsebine: “Crknte! Ni mi žal.” Še istega dne je policija aretirala direktorja televizijskega kanala Smeeckt+ in prekinila oddajanje reality showa po imenu Bar. Zgodaj zjutraj so izbruhnile množične demonstracije, na katerih so zahtevali vrnitev oddaje. Posredovati je moral celo tedanji nizozemski predsednik vlade. Na sodišču je bil direktor televizije oproščen, oddajo so spet začeli predvajati.

Konec leta 2005 so v uredništvu nekega rumenega časopisa, skupaj z božičnimi čestitkami, dobili tudi skrivnosten paket. V njem so bile fotokopirane strani še nerealiziranega scenarija Walterja van de Maartena z naslovom Stanovanje. Oprostilna sodba je bila na podlagi novih dokazov razveljavljena. Direktorja televizije, zdaj predsednika vladajoče nizozemske stranke, so obtožili širjenja intelektualne pornografije. Za konec oktobra je napovedana glavna obravnava. Dokazni material je bil objavljen v časopisu. Spodaj je nekaj prevedenih stavkov, ki so mi jih poslali nizozemski prijatelji.

Hočemo prostor, ki bo gospodar bivajočim. Hišo, ki ima Stanovanje. V Stanovanju morajo biti stene. Barvne. V Stanovanju naj bodo Omara, Peč, Miza, Stol, Hladilnik in Postelja. Barvna Omara ti sname masko, barvna Peč te ogreje, barvna Miza te nahrani, barvni Hladilnik te ohladi, barvni Stol te odpočije in barvna Postelja te uspava, da sanjaš. V barvah seveda.

V Stanovanju nočemo ljudi. Za Stanovanje lahko izberemo samo ponaredke človeške vrste, ki bodo poskušali igrati ljudi. Hočemo tisti sloj ljudi, ki jih lahko označimo z eno samo besedo: pepelarji. To so namreč ljudje, katerih obleka, obraz, lasje in oči, skratka vsa zunanjost, so nekako motni, pepelnato sivi kakor dan, ko na nebu ni sonca ne vetra, ko vreme ni ne sončno ne grdo: povsod se razceja megla in briše tem ponaredkom vso ostrino. Ne bomo jih oblekli in ne bomo jim predpisali stila. Ne bomo jih ostrigli, ne obrili, ne prebarvali in ne bomo jim izbrali karakterjev. Nočemo, da so zanimivi. Nočemo, da kvarijo sliko našega Stanovanja.

V Stanovanju hočemo kreature, ki bodo povsem brezčutne: morajo hoditi, ne da bi se kam ozrle, morajo molčati, ne da bi o čem premišljevale. One nas ne zanimajo. Ne bomo jim dali besed, ne strani in ne pameti. Nočemo, da govorijo, temveč naj blebetajo. Neusmerjene besede naj jih zbadajo, naj hočejo ven, naj pritiskajo skozi kolcanje, riganje, mukanje, naj njihove odvezane misli vrejo v mehurčkih, se polnijo v balone, pljuskajo v valove, da bo videti, kot da bodo vsak čas bruhali. Kot nemi pantomimik, ki mu gre na govorjenje in bi rad kaj pametnega rekel, pa ne sme, saj bi zatajil svojo umetnost. Umetnost tišine. Trenutek sreče, ko te tišina razveseli z razmislekom. Gledalci morajo sovražiti kreature. Gledalci morajo ljubiti Stanovanje.

Stanovanje naj bo monumentalna lepota in hkrati klavstrofobija, ki človeka zlahka izbriše. Stanovanje je gospodar. Ljudje smo njegovi sovražniki. V Stanovanju ne sme biti dovolj prostora. Stanovanje mora biti premajhno. V Stanovanju mora biti preveč predmetov, kajti vidni in otipljivi predmeti nas obkrožajo s svojo maso. Tu so. Hkrati pa nam te neme priče vsakdanjega plimovanja zgovorno pripovedujejo o kreaturah, ki jih bodo uporabljali. Čeprav neprizadeti, so vsrkali duh odločilnih trenutkov, vso srečo in nesrečo kvazi človeškega življenja. Predmeti so naši protagonisti, dramatis personae v tej nečloveški komediji.

Stanovanje živi brez ljudi. Ko kreature zapustijo Stanovanje, naj delajo nekaj, česar ne znajo delati. Večino časa naj prežive na delovnem mestu, ki ga ne bodo mogli zapustiti, tako srečni bodo tam. Dajmo jim alkohol, seks, droge in BTC, karkoli. Da bodo sovražili Stanovanje. Da se ne bodo vračali Vanj niti k počitku. Da bomo lahko 24 ur mirno spremljali prenos iz praznega Stanovanja. Da bodo v Stanovanju odprta Okna in bo lepa Svetloba in lepa Glasba. Da bodo Omara, Peč, Miza, Stol, Hladilnik ali Postelja zares spregovorili. Mogoče se bodo Omara, Peč, Miza, Stol, Hladilnik ali Postelja premaknili, stopili drug k drugemu in zaplesali. Da bomo milijoni gledalcev pred televizijskimi ekrani končno onemeli. Zaploskali. Zatulili. Pobegnili iz svojih Stanovanj in pustili prazne Prostore z živimi Predmeti zares Živeti.

Življenje je mrtvo, živelo življenje!

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev

Še brez komentarjev.

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.