Ko stopiš v naše stanovanje, čisto na vrhu hiše je, blizu neba in ponoči sijejo zvezde vanj, naletiš najprej na majhno deklico, ki leži na tleh in si nekaj godrnja. V roki drži svetlo rjavega medveda, ki ga je dobila od svoje mamice, ker se je takrat njeni mamici zdelo, da je že čas za medvedka, pa čeprav je bila punčka stara samo pet dni in nekaj ur. Danes je ta naša punčka že starejša in tudi medvedek, se zdi, da je enakih let. Manjka mu sicer uho, pa kaj, saj ima punčka ušesa tudi zanj in videti je, da sta punčka in medvedek dva in hkrati eno oba. Beri naprej »