Personal Jesus

Pa pride dan, ko se zbudiš prazen. Nisi ne žalosten in ne nesrečen. Za dobro jutro in skoraj dober dan družini spečeš palačinke, ženi pomahaš v poljub in otrokom na poti v vrtec poveš štos ali dva. Prodajalki pustiš drobiž in poštarju nasmeh. Vrneš se dol po ulici in skozi okna gledaš ljudi. To tisti ljudje, ki po blogih zmerjajo ene in ližejo rit drugim. To tisti ljudje, ki imajo isti obraz kot ti, samo druge probleme. To so samo ljudje.

Doma psu zamenjaš vodo in sedeš pred ugasnjen televizor. Časopis ti obvisi v roki in računalnikov pozdrav ti je odveč. Nisi ne žalosten in ne nesrečen. Samo popremiersko depresijo imaš. Zataknjen med zemljo in nebom se skušaš potegniti na kakšen oblak, ki bi te spet odnesel življenju naproti. Ždiš med zadkom in vsadkom in čakaš na odgovor, vprašanje si nekje vmes že pozabil.

V soočenju z neznano silo čepenja na mestu si popolnoma nebogljen, pa čeprav ti je dano športno telo. Descartesova definicija o običajnem človeku kot gospodarju in lastniku narave se sesuje v prah. Dosegel si čuda v znanosti in kulturi, zdaj pa veš, da nimaš v lasti ničesar in da ne gospodariš niti nad Naravo, ki se korakoma umika z zemlje, ne nad Zgodovino, nad katero si povsem izgubil nadzor, kaj šele nad samim seboj, saj te vodijo iracionalne sile nebogljene duše. A če se je Bog že zdavnaj poslovil in tudi človek ni več gospodar, ker je spoznal, da sodi k nebogljenim in da jim dolguje zvestobo prav zato, ker so nebogljeni, se torej ta planet giblje v prazno brez gospodarja. Ta misel te osreči. Svet se očitno prodaja in ti si ga boš kupil nazaj. Spet boš povišan v gospodarja. Dovolj je bilo ovčarjenja. Po levje zarjoveš. Svet bo spet samo tvoj!

Vzameš zalet in odpeketaš po stopnicah dol iz hiše. Zlezeš gor in potem še bolj gor. S pogledom objameš na snope rezano svetlobo in pobožaš drevesa. Pomahaš onim v oknih, ker so samo ljudje in pomahaš samemu sebi, ker si še zjutraj ždel v svoji čustveni scalini. Občutje je skoraj mistično. Gozd je ranljivo krhek in v svoji preprostosti deviško nedolžen. Občutiš neizmerno strast. Zajameš zrak in pozabiš na utripanje znaka za nevarnost. Padec v globino bo odrešujoč. Brezmejno poželjivost izmeri lahko šele tvoj spust. Svojo strast poženeš preko človeških meja, preko strahu, celo prek smrti. Tvoja pošastnost zbledi prav zaradi tvoje neopisljive sreče. Go!

YouTube slika preogleda

In Kurt Vonnegut’s latest book one of the protagonist watches a video showing the Second World War backwards. To watch the Second World War forwards drives people to despair. But this character watches the film backwards. And backwards it is a vision of Utopia. An aircraft flies backwards, backwards over Germany. Bombs fly from the ground to the aircraft as if attracted by a magnet and then they return to America. The things I am working on have got this kind of dynamic. The speed of change.

Laurie Anderson

  • Share/Bookmark


6 komentarjev

  1. teoo, dne 22.05.2007
    teoo

    Upam, da mi rata priti pogledati predstavo. Še nikdar nisem gledal nič tvojega, ampak ti recimo zaupam že zaradi izbora glasbe:)

    lp, Matej

  2. black, dne 22.05.2007
    black

    Dragi Teoo! Pa z rezervacijo pohiti. Predstave so skoraj že razprodane. No ja, tudi zaradi izbora glasbe :-)

  3. binberlin, dne 23.05.2007

    In the Blog business, those who can, do.Those who can’t, critique. And those who can’t critique,critique the critics. Just as in any other field of “two much time till I die”.

  4. kate, dne 24.05.2007

    Hmmm, tudi sama sem iskala prave črke za opis takšnih občutkov in zdaj so se zapisale kar s tvoje strani.

  5. teoo, dne 3.06.2007
    teoo

    Ej, dva nova fana imaš. Tako fasciniran že dolgo časa nisem bil. Res najlepša hvala. Komaj čakam it pogledat še kako tvojo čarovnijo. Lp in veliko uspeha z novo predstavo.

  6. black, dne 4.06.2007
    black

    Lepo in še kdaj…

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.