Dolgčas za umret

Ust… so nekje na C… in so zadnja luknja na svetu, kamor bi si želeli. Hiš je za en nikakav pljunek in trgovina dela samo ob določenih urah. Ko zmanjka kruha, jo pač zaprejo. Cerkve nimajo, pa še gostilna je za zradirat, ker je lastnica iz Slavonije in za olivno olje še ni slišala. Tja hodijo na čevape in pomfrit samo Čehi in Slovaki.

Sredi vasi imajo veliko rdečo – belo rampo, ki te samo z magnetno kartico spusti po samomorilsko strmi cesti v zaliv, kjer je Dolgčas doma. Tam ni hiš z elektriko, so samo bivši ovčji hlevi in tuna hišice spremenjene v  - na črno in mimo gravitacijskega zakona – v prebivališča za iskanje dolgčasa. Voda ni na toplo in ne na mrzlo, je samo voda temperature zraka. Štedilnik je na plin in žar na drva. Hladilnik dela na izmeno. Ko je vroče, ne dela, ko piha mrzlo, ledeni. Tam, na dnu Dolgčasa, ne dela telefon, ne prinašajo časopisov in televizija je samo kartonaste oblike Ožujskega piva, ko zvečer, oblečen v ribiško mrežo Neptuna, skozi luknjo v škatli na poskok igram gumi face za otroke. Skratka, dolgčas za umret.

Ideja nas, ki se spuščamo v to vukojebino je, tam spodaj bogu in predsedniku za ritjo, da sedimo ob morju, prespimo sončne vzhode in ne zamujamo sončne zahode, jemo, kar prileze iz morja in včasih malo pomagamo, da sploh kaj prileze iz njega ali pa plavamo gor in dol, mečemo kamenčke v vodo, spet plavamo sem in tja in potem spet mečemo kamenčke. Nato smo tiho in ne onesnažujemo okolice z besednim hruščem, se ne umivamo in ne strižemo, se delamo, da se ne poznamo in skratka delamo vse, da ne delamo nič: damo roke in noge od sebe, da nas veter boža po intimnejših delih.

Letos nas je dolgčas dotolkel. Prvi dan sem crknil od nošenja prtljage, zvečer sem omagal v posteljo, ki ima barbipapo namesto jogija. Drugi dan sem se moral borit z gromom in bliskom, ker sem slabo parkiral naš gumenjak in je ponoči na obisk prišla nevihta, voda je potrkala na naša vrata, čoln je nabijalo ob pomol in sem bil Starec in sem bil Morje, ko sem se boril, da bi rešil naš čoln, da bi rešil sebe in sem omagal in končal na drevesu, kamor sem pobegnil pred peklensko ujmo in počakal jutro, da sem šel prešteti mrtve in so bili še vsi živi in zadovoljni, kako dobro so to noč spali in da gremo v sosednji zaliv, znan po zeleni vodi, plavat in se igrat s še bolj mini kamenčki.

Valovi pa, seveda, kot na Havajih in smo komaj pristali. Tam je šele bil dolgčas. V Zalivu zelene vode so sončile od boga dano tri gospe, od tega dve, ena stara sto in druga sto in eno leto in je šla ona druga, stara sto let in okrogla kakšnih sto dvajset kil, plavat v zelene havajske valove, pa se je spotaknila, pristala na še bolj mini kamenčkih in ni mogla ven, vode pa samo kakšnih dvajset centimetrov, nič več in nič manj, razen, da ima voda svojo moč, posebej ta zelena in sem jo komaj zvlekel ven, okroglo, samo kakšnih sto dvajset kil ali malo manj, staro sto let ali malo več. Vso golo, od boga poslano. Hvala, pa še kdaj, ni problema. Kakšen dolgčas. Za umret!

Vode so se umirile in smo šli plavat v globoke vode in je mimo prijadral mladič delfinček in se hotel z nami igrati, da smo plavali nazaj kot, da gre za svetovno prvenstvo v sprintu. Fante pa se ni dal, štiri dni nam je težil vsak večer, ko smo se šli vozit z gumenjakom, da nam je bilo že pošteno dolgčas. Lepo smo ga prosili, da naj se vrne k mamici delfinji in k svoji jati in naj nas pusti v miru kratkočasnem. Za crknit.

Potem se je še naši psici utrgalo od dolgčasa in je nek večer, ko so za našo hišico pridrvele ovce fehtat sladko vodo, oddrvela z njimi gor v skale in je ni bilo 72 ur, da se je potem neko jutro, ko smo jo brezuspešno iskali po skalah gor in dol in gledali, če se kje jastrebi ravsajo za kakšnim smrdečim kosom mesa,  privlekla po mini kamenčkih, vsa krvava po tacah, izbruhala morsko vodo, izbruhala sladko vodo, se od dolgčasa zvrnila na vse štiri in zaspala za nekaj dni.

Vmes me je pičil še škarpoč, da sem imel dva dni prst večji kot roko, naučil sem se pripravljat ribji brodet in spet se nisem naučil plavat delfina, Stela je splavala zares in za hec, Leva je opeklo kot Indijanca in smo ga namazali z jogurtom, da je bil samohodeča reklama za Dukat in so ga prišli vsi galebi pogledat, misleč, da je njihov izgubljeni brat. Srečal sem martinčke, ose, mravlje in kače, ki so se sončile na naši blazini. Mi smo kričali, kače bežale in Vedran in Livio sta spet stepla zaradi pomola in kaj je to pomorsko dobro. Za razliko od lani, ko sta se tolkla s pestmi, sta letos lomila lesene kole. Marino je spet ujel največjo ribo na svetu, ki pa je spet nismo videli, ker mi takrat, ko on pobere mreže ven s temi največjimi ribami na svetu, še spimo in tako dalje in tako dalje. Ergo, vse isto, vse po starem. Dolgčas, da ponoriš.

Po treh tednih smo se zdolgočaseno privlekli do tiste šahovsko – kockaste rampe, vrnili kartico domačinom in jo jadrno pobrali nazaj v civilizacijo. Drveli smo domov, da smo spet lahko brali o Dimitriju Ruplu, Zmagu Jelinčiču, o Blairu, Bushu, o Mojci Mavec in o F. in o U. in o K. – u in jih spet in spet občudovali, ker njim ni nikoli Dolgčas. Ne oni imajo samo Dolg Čas, časa na pretek, da so zanimivi, lepi in slavni. Mi imamo samo dolgočasno in navadno življenje. Mi smo, drek pek, dolgočasni za umret in nam se nikoli in nič ne zgodi.

  • Share/Bookmark


9 komentarjev

  1. Tibor Jablonsky, dne 25.07.2007
    Tibor Jablonsky

    Pozdrav iz svetovnega dolgčasa. Skale pečejo, po kamenju raje ne hodim. Plava Špilja je plava, kamenčki turkizni, dolgčas brkat. 10 zapovedi spoštovanih, od boga poslano samo pivo.

  2. black, dne 25.07.2007
    black

    Tibor, želim ti najbolj dolgočasne počitnice na svetu…pa pivo, seveda…

  3. mica, dne 26.07.2007
    mica

    v bistvu se motiš matjaž. Oni so tisti, ki se jim nič ne dogaja, kajti večino tega, kar počnejo, igrajo. Igra pa je nekaj, kar je, četudi gledano s političnimi očmi, nekaj zelo kratkotrajnega.

  4. teoo, dne 26.07.2007
    teoo

    jp, na dopustu je treba trpet… z žujo v roki fkors.

  5. Simon, dne 26.07.2007
    Simon

    Nič hudega. Saj tudi Hrvati ne razumejo kaj nam prodajajo in kaj mi sploh kupujemo. Smejoče odkimavajo z glavami in štejejo novce. Za crknit!

  6. Fetalij W. Tyschew, dne 26.07.2007
    Fetalij W. Tyschew

    hahahahahah, car :lol:

    nedolgočasen dolgčas.

  7. sadie007, dne 2.08.2007
    sadie007

    matr, jst si pa glih letos, ko očitno ne bo nobenih počitnic, tko noro želim – tvoje počitnice … celo življenje že hodim po skomercializiranih obalah in žuriram v barih s kopijami Eminema … si želim, da bi bla lohk cel dan in celo noč naga, 14 dni, da bi jedla ribe in jih pekla na žaru, da bi s čolnom iskala skrite zalivčke in zvečer … da bi bla samo noč in tišina in pirček … pa še zmeri bi bla kr naga …

  8. Fetalij W. Tyschew, dne 2.08.2007
    Fetalij W. Tyschew

    sadie, to s tvojo nagostjo meji že na obsedenost :D drugač pa… piva mi dejte, pa me loh fuknete v saharo ;) :D

  9. krasni, dne 19.09.2007
    krasni

    Opisal si počitnice s katerih sem se vrnil prejšnji teden. Neverjetno!

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.