Arhiv za September, 2007

Naključje na ključ?

Teden je bil fantastično čudežen. Fantastična slika kot se šika in prilika za zgodovinski roman v sedmih čudežih. Teden, ki je skušal dokazati, da si rojen v svet z narisano usodo, da naključja ne obstajajo in, da je vse kar se ti zgodi, že od vekomaj določeno in že davno občrtano. Beri naprej »

Utopični teleban

Na hitro, nimam časa. Delam. Zato čez vikend nisem spustil nikogar na obisk v svojo glavo. Bilo je preveč sonca, pa sem poiskal temnejše lise. Zaradi bodoče predstave, navdahnjene s krvavim Poejem, sem bral gotske zgodbe o hišah, kjer straši in o dvoriščih, ki so pozabila na ljudi nataknjene na kole. Požigal sem in ropal. Ubijal sem in klal, nekaj sem jih našel zmečkanih in nekaj obešenih. Otroci so bežali od doma, krave so crkavale od umazane vode in pujsi so žrli sami sebe. V nedeljo sem bil že ves umazan od strjene krvi in sem šel naredit konec na bližnji hrib. Odkolesaril sem v sočno popoldne, da mi je veter prezračil glavo. Zvečer sem odprl računalnik in prebral resnične štorije resnične sobote in resnične nedelje. Dvodnevni resnični konec tedna je bil še bolj grozljiv kot vsa prebrana fikcija. Beri naprej »

Lažnivi Kljukec

Tole ne bom izvlekel iz petnih žil in ne bom se posipal s pepelom za petminutno poc slavo ali kakšen oproštaj. Priznal jih bom samo štiri in eno za povrh. Vi pa lahko izbirate boljšo in glasujete na dežurni telefon vašega najljubšega operaterja. Morda bosta Kek in Pek posnela celo film o meni. Ali pa vsaj o moji poscani strahopetnosti, ker sem čakal dolgih dvajset let, da Vam priznam, kako sem Vas in Njih že zdavnaj nategnil, kajti Black je najboljši lažnivec. Beri naprej »

Pisanje je najboljše maščevanje

Na znanje in imanje, to že veste, da sem padel s hišnega Blogosa in, da sem krvavih kolen šel malo prespat. Ne veste pa, da sem se hotel že priključit okrajni psihoterapevtski skupini, pa sem ugotovil, da je moja psiha že preveč adijo in, da bi porabil prehude denarce za svoje zdravljenje, ko bi se s psihotiki in psihiči držal za roke in grulil svoje osebne travme. Živjo Polde! Živjo Mica in adijo Človek! Zato sem na sestanku med svojo glavo in svojim mednožjem sklenil, da sem bom ozdravil kar sam in zatulil v luno besede, ki bi mi včasih stežka šle z jezika. Za svoje psiho očiščenje in fizis maščevanje Siolu bom uporabil spodnjo besedno driskanje in svojo prijateljico Franči. Naj mi draga Franči oprosti! Beri naprej »

Mesto, kjer nisem več

Ja. So me zabrisali. Malo sem potolčen. Bo že. Grem prespat. Adijo.

Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here