Na hitro, nimam časa. Delam. Zato čez vikend nisem spustil nikogar na obisk v svojo glavo. Bilo je preveč sonca, pa sem poiskal temnejše lise. Zaradi bodoče predstave, navdahnjene s krvavim Poejem, sem bral gotske zgodbe o hišah, kjer straši in o dvoriščih, ki so pozabila na ljudi nataknjene na kole. Požigal sem in ropal. Ubijal sem in klal, nekaj sem jih našel zmečkanih in nekaj obešenih. Otroci so bežali od doma, krave so crkavale od umazane vode in pujsi so žrli sami sebe. V nedeljo sem bil že ves umazan od strjene krvi in sem šel naredit konec na bližnji hrib. Odkolesaril sem v sočno popoldne, da mi je veter prezračil glavo. Zvečer sem odprl računalnik in prebral resnične štorije resnične sobote in resnične nedelje. Dvodnevni resnični konec tedna je bil še bolj grozljiv kot vsa prebrana fikcija.

Najprej so ženske v soboto za ušivih tisoč evrov odtekle svoj blesavi tek v visokih petah in to na ukaz ženskega časopisa za katerim seveda stoji mačo kapital napisan po moških tržnih zakonitostih. Morale bi me vprašat, pa bi Vam povedal, da v visokih petah ne moreš zbežat. Visoke pete so za plesat. Visoke pete so, da greš s tipom ven. Visoke pete so, da mu jih zapičiš v srce, zahtevaš pogled v bančni račun, čekiraš znamko avtomobilskih ključev in se pustiš povabiti na kavo v njegovo stanovanje. Če ti je tip všeč, spiješ kofe, greš v kopalnico in se zgroženo vrneš, da sporočiš, da si dobila obisk rdeče tete. Nadaljevanje bo seveda bolj intelektualno in manj na hropenje in gruljenje. V glavi sešteješ pluse in odšteješ minuse in samo tvoj moški izračun bo povedal tvojemu ženskemu srcu ali je tip vreden telefonske ali pa naj se gre gonit drugam.

Če ti tip ni všeč – beri, stanovanje je luknja za podgane klat, avto je za kozlat in tip je kreditno nesposoben – greš spet v kopalnico in še preden tip zarjove in leti natikat gumo, snameš visoke pete in odplezaš skozi okno kopalnice v temno noč. Brez adijo, samo hitro in bejž nagajivo. Če kopalnica nima okna – stanovanje je seveda luknja za podgane klat – zagruliš, da naj vstopi in, ko se prikaže njegov jezik do tal, ga z visoko peto lopneš tja do modrostnega zoba in v pobegu mimogrede pohodiš še njegovega gumirančka.

Visoke pete so sofisticirano ubijalsko orožje in ne športni pripomoček. Visoke pete niso za bežat, visoke pete so, da moški poližemo tla, kamor je stopila Vaša noga in, da Vas nosimo po rokah, če so luže previsoke. Visoke pete so, da moški lajamo v luno in pišemo rimane neumnosti. Visoke pete so Naš grob in Vaša lopata. Da smo moški spet moški in ženske lahko ženske.

Medtem, ko ste se ženske teple za tisoč novcev, so se fantje še naprej prepirali, kdo je boljši in kdo bolj bran bloger. Mačevali so s statistikami in streljali s slepimi komentarji. Še dobro, da sta se ritali tudi Dajana in Simona Rebolj in je bil boj bolj krvav, čeprav v mesarjanju nisem več vedel, kdo je kdo in kdo je kje. Moški so po žensko kokodakali in ženske so po moško nazaj udrihale. Vmes sta punci porezali še nekaj bingeljnov in fantje so užaljeno odkrevsali gledat porniče. Nobenega odpiranja vrat in nihče ni pridržal plašča. Nihče ni rekel prosim in nihče se ni zahvalil. Vse je bilo eno samo skakanje po gnoju. Siolovci so se tokli po trebuhih in šteli impulze. Vsi bodo dobili povišico in spet so skregali nekaj ljudi. Na zdravje?

Razočaran sem pobegnil gledat televizijo, pa je bila tam slika še bolj motna. Spet in spet in spet in spet je doma nastopil Mario, ki je bolj ženska kot moški, pa tega žal ne bo nikoli javno povedal. Gostja je bila neka Manca Špik, ki je bolj moški kot ženska in zapela je neka Rebeka Dremelj, ki je moški, pa to še ne ve. Ko pobegneš s tega  kanala lahko vidiš še neko Marleno, ki je po spolu moški, po zanimanju pa ženska in, če te tipka zapelje še dlje v tv močvare, lahko zagledaš še nek hopa cupa turbo band, ki niso ne ženske in ne moški, temveč samo lastne karikature svojih nočnih mor.

Moje predstave ne moralizirajo in niso moralke. Moje gledališče so slika in prilika Vas. Moje gledališče so zgodbe o Nas. Moje gledališče ni ne o ženskah,  ne o moških. To je gledališče o neumnostih.

Jutri je ponedeljek in jutri bo lepši dan. Jutri bom lahko prodajalec ženskih čevljev. Ure in dneve bom lahko klečal na kolenih in Vam obuval visoke pete. Na vaše gležnje bom narisal nasmeh in na Vaša kolena bom polagal svoje tople poglede. Povedal Vam bom kakšno pesem in vam svetoval ogled filma. Potem Vam bom odprl vrata in zaželel lep dan še naprej. Vi boste odgrulile v visokih petah za vogal in celo šofer avtobusa Vam bo ustavil na prehodu za pešce.

Jutri bo lepši svet. Vsi blogerji bodo lahko postali hišni blogarji in vsi bodo dobili honorar. Honorar bodo dobili tudi tisti, ki ne bodo hoteli biti hišni blogarji. Potem bodo lahko vsi povabili koga na večerjo in mu ali ji kupili kakšno rožico. Z roko pod roko bodo mogoče šli plesat in tisto noč bo morda vroče in vlažno, luna bo šla zvezde poljubljat in daleč se bo slišal smeh, ko bo računalnik ostal tih in televizija nema.

Jutri bo krasen dan in svet bo spet stal vzravnano.