Mistejka da mejka

Najprej je bil Maribor. Borštnikovo. Največje slovensko gledališko sračkanje. Tekmovanje za fičnke, ki jih joška in rit pjevaljka pobere za tri plejbke in za nagrade brez presenečenj. Zmeraj isti drek. Zmeraj ista Drama. Zmeraj si obljubimo, da se ne bomo šli več, pa zmeraj prilezemo tja. Zaradi upanja. Vsakokrat ista mistejka We mejka.

Že pred predstavo so se najprej štajerski scenski delavci zajebavali, če smo pozabili v Ljubljani scenografijo in jaz sem nazaj jezikal, da je njihov Zlatko pogrebnik mariborskega nogometa, Milko pa pevski zbor za mrtvaške pesmi. Potem so navalile še snažilke in sem jih komaj uspel prepričati, da ne posesajo našega odra, ker smeti, ki ležijo vsepovsod niso smeti, temveč naši igralci. Punce niso štekale nič, grozile so s sesalcem, da sem jim začel preklinjati Slomška, one pa nič, še vedno v napad z zadnjim Top Shop Turbo Killerjem. Šele, ko sem jim zalučal Alaha in 11.september, so se umaknile v umik in končno odkokodajsale ven in se panično odpraskale po uniformiranih ritkah. Kakšna mistejka I mejka. Šle so gor v sprejemno na zakusko in posesale vse pršute in prešane šunke, da za nas po predstavi ni ostalo nič, samo kupi fižolove solate in nekaj neplemenito plesnivega sira. Dober tek, mamce.

So pa Štajerci lepo odploskali. Hvala in to zares. No, tudi jaz bi ploskal hudiču, ki pleše, če bi moral kupiti karto za 22 evrov. 22 evrov? Pa saj ni slovensko gledališče Placido in Domingo. Bolj je placento in domine, malo krvi in umazane vode in kakšna družabna igra, več pa res ne, ker smrdi po provinci in diši po plesu med maskami Rdeče smrti. Slovensko gledališče je kot kužno znamenje. Tuji producenti se ga izogibajo, ker ga nimajo kam prodati in slovenski direktorji velikih gledališč še naprej samozadovoljno rigajo v državnem in mestnem denarju. V tujini pa nimajo kaj pokazati. Tujcev ne zanima muzejsko zaprašeno šopirjenje po odru med kaširanimi stenami in stoletnimi omarami. Naše etablirano gledališče je velika mistejka They mejka in denar gre v napačna usta. Oni debeli golobi mastnih kljunov, mi pa prezebli vrabčki brez piče, ker ni niti parkov in dreves, kaj šele ptičjih hišic. Potlej pa kot podgane žremo sami sebe. Ah, moj poklic, mistejka Mega mejka.

Potem sem sedel tam, na pogovoru po predstavi, in bil GaspariPeterleTurk SmileFace kandidat in kazal diplomatsko lažnivo nrav. Po Elenino sem se delal normalnega in po Zmagovo odbitega. Na Kranjca se nisem spomnil in na gospo s Štajerskega še manj. Sta bila v nabiranju gob ali kostanja. Sam sem nabiral butasta vprašanja in mislil na to, da je lepa jesen, da moram domov, ker sem pozabil zapreti vodo ali plin, že kaj, samo, da ne bi bil tam, pa sem bil zato, ker me je po predstavi objemalo lepo mlado žensko bitje kratkih črnih las in mi jokalo v uho, da sem ji spremenil življenje, da me je objemalo tudi lepo staro žensko bitje dolgih sivih las in mi jokalo v uho, da sem ji vrnil življenje in mislil sem na to, da očitno delam predstave bolj za ženske, ker me noben moški ni objemal in jokal na uho. Niti z lasmi, brez las ali s hipi lasmi. Moški ne jokajo drugim na uho. Moški jokajo samo na samem. Jokamo Vase.

Sam sem se potem skoraj zjokal pred vsemi, ker je povezovalec pogovora rekel, de mi je ime Tomaž Pograjc, da sem delal koprodukcijo z Litvanci, moji sodelavci so Matjaž Štrucl in Janko Potočan, da so trije igralci iz Slovenije in ostalih pet iz Litve, da so Silence litvanska glasbena skupina in da je Betontanc prvič na Borštniku. Ej, majku vam, ni in mi imamo druga imena in oni so iz Latvije in mi nismo iz Slovakije in drugič bom dvignil rit in odpizdil domov, ker mene bo nihče za kocine vlekel. Naj se pozanimajo, naj si kaj preberejo, naj pokažejo, da smo, da je in da bo.

Morda pa bi starčki, ki še zmeraj obvladujejo Borštnikovo morali manj hoditi v gostilno. Ga ne nesejo več in spomin jim že zdavnaj postal postana španska vas. Oni so resnično postali mistejka Alfa & Omega mejka. Če bi manj pametovali in več razumeli, bi morda spustili iz rok svoje dosmrtne plačice in spustili kakšen cvenk tudi v žepe tistih, ki ne delamo zofa teatra. Ni panike, na pogovoru sem odsedel do konca in rekel hvala in prosim. Vljudnost je očitno moja zadnja oaza. Vse ostalo sem že zdavnaj zafučkal. Celo svoje ime, jaz, Tomaž Pograjc.

In smo šli naprej. V Novo mesto. Tam so že slišali za Matjaža Pograjca, ne pa za Tomaža Pograjca. Pa se nisem nič važnal, da imam zdaj drugo ime, tiho sem zamolčal samega sebe, spil nekaj kav in nagonil igralce s kosila v dvorano vadit, ker mi je Novo mesto všeč. Tam bi lahko živel. Imajo nekaj dobrih gostiln naokrog in bicikel bi lahko gonil med medvedi. Poleti bi čolnaril in, ko bi umiral, bi lahko goltal sponzorske tablete.

Na predstavo je prvi dan prišlo samo kakšnih petdeset domačih in trije Francozi. Domači Dolenjci so bili prijetno presenečeni, ko smo jim pokazali kaj in kako znamo. Od zdaj naprej bodo pili več ali pa manj, odvisno od letine in od posameznikovega karakterja. Francozi pa bodo sigurno pili manj, ker so bili zelo zadovoljni in so nam dali iz svojega francoskega žepa kakšnih 100.000 eurov za Slinky – Run for Life. To je natanko trikrat več, kot mi bo dala oh, moja bleda mati, domovina. Pa bodi ti Slovenec, pameten, zvit in zaveden. Sam pa sem zvedel, da v Franciji očitno imam ime, pa čeprav sliši na Matjaz Pograđžkjghk, brez strešice v imenu in neko spako na koncu priimka. Njim oprostim mistejka They mejka, ker je denar umetnosti vladar. Sebi pa ne oprostim niti za trenutek, da sem skoraj zatajil svoje lastno ime. Samo eno imam, pa ga nikomur ne dam. Prisežem. Janezu Janši pa sploh ne. Kot tisti trije Janezi Janše, ki mislijo, da so lahko Triglav. 

Na drugi predstavi se nisem pojavil. Doma sem čuval otroke in spet premišljeval, če bi šel raje med reklamarje. Prazno mrmranje. Sem pa slišal, da je bilo v drugo vse polno in, da se je na koncu pilo celo šampanjec. Morda pa tale slovenska turneja Betontanca le ni bila taka mistejka We mejka in jaz nisem tako velika mistejka My father and My mother mejka, ker če nisi nikjer doma, tudi nikamor ne moreš odpotovat.

  • Share/Bookmark


24 komentarjev

  1. Fetalij W. Tyschew, dne 20.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    .

    če bi vedel, da se te tako zadrži nekje in takrat ne bi bila vsem na očeh, bi se ti zjokal v uho :mrgreen: :lol:

    sem te pa že sam preimenoval, ko sem klical v elektrarno… guess what mistejka did aj mejka. tomaž. točno :lol: ekskjuz mi. :D nato sem ponižno prosil teto na drugi strani ne-žice, da naj ti tega ne pove :mrgreen:

    “Tujcev ne zanima muzejsko zaprašeno šopirjenje po odru med kaširanimi stenami in stoletnimi omarami.”

    borštnik, dinozavri… mislim da mi je zloba pravilno objasnila zadevo. jebeš to.

    snažilke pa so definitivno zmagovalke večera :D si te predstavljam, kako kriliš z rokami in razlagaš, da to niso smeti, medtem ko druga iz cevi sesalca vleče že napol posesanega pajaca z neumnim izrazom na obrazu in panično gleda, da je ne boš zalotil :lol: silence pa vadijo svoj talkshow :D

  2. Fetalij W. Tyschew, dne 20.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    eee, pa glede na to, da je bila turneja uspešna… mislim da bi se spodobilo še nekaj ponovitev :mrgreen:

    men ni ratal it nikamor. :oops:

  3. black, dne 20.10.2007
    black

    Drug teden napadem z Mladinskim Gledališčem. Fragile!. To bo šele veselo, ker boš jokal na oba uha…

  4. Fetalij W. Tyschew, dne 20.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    ja, ker mi bo teta iz kadrovske po vsej možnosti rekla, da delam nočne :cry: :D

    v pričakovanju. :P

  5. lali, dne 20.10.2007
    lali

    Joj, res upam, da boste še spreminjali življenja po lepi naši; pridite kaj na gorenjski konec, saj nismo tako ohrni kot pravijo,..res bi vas rada videla in obljubim, da po predstavi ne bom jokala v tvoja ušesa,..

  6. black, dne 20.10.2007
    black

    V soboto, 27.oktobra. Ob sobotah se ne dela, se zabušava. Se gre v bus ali na vlak v Ljubljano. Ker Borovnica je tule, Gorenjska pa tamle.

  7. šuši, dne 20.10.2007
    šuši

    ah ja, nehvaležni Štajerci, se sramujem za njih. Preblizu je Rotovž in preblizu jim žuga Slomšek. In žal mi je, da te predstave nisem videla.

    Kljub temu, da trenutno bentim čez francoze in njihove neumnosti pa jim ploskam, da so ploskali in donirali. Slovenci pa se kar naj učijo.

    In za konec še vse beroče naganjam gledati Fragile…nepozabna zadeva!!! In hvala za posredno povabilo, To…emm..Matjaž.

  8. lukav, dne 20.10.2007
    lukav

    Buahaha polna mera smeha .. :D D

    Predlagam, da si greš kar ime spremenit, da te drugič v Mariboru ne bodo po strani gledali lol ..

  9. kate, dne 21.10.2007

    Show your face je nekaj tako izjemnega, noro dobrega, sporočilnega in edinstvenega, da je bila najbrž Bogatajeva nujna odločitev izbrati jo med tekmovalni del Borštnika, pa dasiravno je potem treba ustvarjalcem pogoltniti tomaže, andraže ali pa janeze. Važno je, da jo čim več ljudi gleda in nekaj izmed njih tudi zares vidi. Upam, da se bo še igrala, tako na domačih tleh kot v tujini, ker jo z lahkoto vidimo večkrat.

  10. Tibor Jablonsky, dne 21.10.2007
    Tibor Jablonsky

    what a mistejka I mejka, nisem se pojavil, to ne bom prebavil, moje življenje je sam še trplenje. mistejka, mistejka, mistejka I mejka ;(

  11. sadie007, dne 22.10.2007
    sadie007

    matr PogRAJC, men boš ti strl srce …

  12. black, dne 22.10.2007
    black

    Draga Sejdi, ni panike, sam pazi, da ga tvojemu konjčku ne bom… Draga Kate, thx, se še vidimo…in Dragi Tibor, klinc te mistejka You mejka…Sobota! Šuši, ti boš podpredsednica, Fetalij ve vse…

  13. Fetalij W. Tyschew, dne 23.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    fetalij ne ve ničesar, ampak če bo izvedel, se bomo prijeli za roke in pripeljal jih bom v dvorano :D

  14. Fetalij W. Tyschew, dne 23.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    ups, misinterpretacija :oops: mater sem površen.

    tisto “fetalij ve vse” sigurno ni bilo mišljeno kot “fetalij ve vse, vprašajte njega, vam bo on pokazal”, ampak kot “fetalij ve vse, njemu ni potrebno več razlagat”.

    torej nikogar ne bom peljal v dvorano, bodo oni mene. :mrgreen: pa do prizorišča zločina verjetno tud. ker slabo berem mape :D

  15. ninocka82, dne 24.10.2007

    Matjaž Pograjc, bila sem med občinstvom na predstavi v Mariboru. Predstava je bila fenomenalna. Ploskala sem tako, da so me pošteno bolele dlani na koncu. To je bila predstava, ki je vsakemu izmed nas primazala eno pošteno klafuto in če si kolikor toliko normalen, si se nad bistvom, ki ti ga je želela predstava pokazati, pošteno zamislil…Zato me zanima, kdaj in će sploh, nameravate predstavo ponoviti tukaj v Sloveniji? Pa en velik kompliment skupini Silence- fantje super ste.

  16. black, dne 24.10.2007
    black

    Vem in smem… hvala za modrice na dlaneh… anivej, poglej si danes, kdo je dobil nagrade na Bortštnikovanju – za deci vina in škamp slavo – … male ribce kot smo mi, kam in kje kotiramo… v Sloveniji? Ma ni šans, smo prejšni teden dobili od nam dragega ministra samo leter of saport za nadaljne delo… fino, glavno, da ga srajčkamo…, mi neDrama teater.

  17. ninocka82, dne 24.10.2007

    Saj vem, brez besed sem…Ne splača se izgubljat energije zaradi tega.Vseeno verjamem, da tebi in tvojim genialnim idejam to ne bo vzelo poleta. Ti greš in moraš naprej, zaradi sebe in zaradi nas, ki iz predstave v predstavo postajamo vedno večji tvoji feni. Tako sem bila navdušena nad predstavo “Show the face”, da grem sedaj v soboto v Ljubljano na ogled pradstave “Fragile!”, pa čeprav je bela Ljubljana od mojega doma oddaljena precej kilometrov.

  18. gyzar, dne 24.10.2007
    gyzar

    sobota torej?

    me. be. there. just. as. w(/h)ell!

  19. Fetalij W. Tyschew, dne 24.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    eee, pograjc, je borštnikovo res “v živo” ali so nagrade že znane?

  20. Fetalij W. Tyschew, dne 24.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    ravnokar berem na rtvslo… FAK.

    ojdip v korintu… Drama.

    no ja, upam da si je nagrado zaslužila…

  21. Fetalij W. Tyschew, dne 24.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    no ja, dobili ste pa posebno nagrado hehe…

    ampak tako ko berem ta bullshit, se mi zdi, kot da nikogar nočejo užalit, vsaj ko pridemo do komentarjev kot so

    “V utemeljitvi je žirija zapisala, da je sicer pri večini predstav opazila nedvomno zelo visok uprizoritveni in repertoarni standard, vseeno pa nekatere predstave ne v idejnem ne v estetskem smislu v ničemer niso presegle povprečne gledališke produkcije.”

    tu se mi poraja vprašanje… kolikor sem videl predstavitvene slike za ostale gledališke igre, gre ravno za tista tipična, stereotipna uprizarjanja… je bilo sploh kaj podobnega show your face v repertoarju? in če je bilo, kako žiriji ni pod častjo pisati takih komentarjev, ki bi radi ugajali vsem.

    povrh vsega pa očitno vsa tekmovanja postajajo kot grammy-i, kjer nagrade prejmejo skoraj vsi nominirani. enostavno ni fore.

    še za esej je prispelo šest del, pa so trije dobili enakovredno nagrado zaradi podobne kvalitete. nimajo jajc, da bi se odločili za enega?

    fak, res.

    se pa zavedam, da ostale predstave sodim zgolj po fotkah, ki sem jih videl in da so pri izvedbi res drugačne od tistih stereotipnih.

    ve kdo?

  22. black, dne 25.10.2007
    black

    Da bi sodil, Fetalij, moraš videti. Je pa res, to ti lahko prišepnem, da ni treba vsega videti, da bi vedel kam fotka taco moli. Ja, vse je res in še več, če že vprašaš.

  23. Fetalij W. Tyschew, dne 26.10.2007
    Fetalij W. Tyschew

    enivej… se bo kdo kle oglasu, k gre jutr ob 19h gledat fragile? :P

  24. [...] Vesti tesneje povezani s svetovi umetnosti. Tomaž, ups, pardon, Matjaž Pograjc alias Black se na zanimiv način jezi o vsem, kar obdaja svetove na odrih, Draga in fantastični NYT-jevec Dwight Garner tako kot [...]

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.