Totentanc

Ne maram spomenikov, pa čeprav je strašno moderno imet obletnico in šik je na vik in krik imet koncert banda, ki je bil nekoč čisto ok in ste imeli nekaj fenic in nekaj vernikov na koncertih in izdali kakšno plato, v resnici pa ste se razšli, ker je basist povaljal vašo sedanjo ženo. Špica je izdati knjigo svojih zapisov izpred petdesetih let, pa čeprav si jih prepisal od sošolca ali razstavit svoje umetnine iz vrtca do doma za ostarele in ljudi prepričevat, da si bil in si še zmeraj in, da si the best in sploh in oh še nisi za rest. Da si pisal zgodovino. Da je bila sedanjost tvoja in prihodnost bo še bolj tvoja. Nočem prihodnosti in preteklost je preveč sentimentalna, ker jo vidiš skozi srce in ne z glavo. Hočem biti zdaj.

Ne maram spomenikov. Z njimi so sami križi in težave. Težave, ko so nas lovili policaji, ko smo Kidriču pred Cankarjevim domom potiskali kruh pod roko in težave, ko sem pisal ljubezenske izjave M + A na Prešerna, pa me je na gobec od A. tip in križi, ko se je dominikanski predsedniški bučman spomnil, da bo zgradil največji križ na svetu in je res nastal na tleh dva kilometra dolg in en kilometer širok beli krojc, na katerem so inštalirali 500.000 žarnic, da bi jih videli tudi z Marsa, ko bodo pristali možiclji brez rok in z enim učem, pa so se malo zaračunali in narobe poračunali tok in jakost in moč in je na dan razsvetlitvene otvoritve, ko so prižgali tistih 500.000 žarnic, ta prelepi in ta predolgi križ samo zacvrkutal, se malo pokadil in občepel v popolni temi in je še zdaj, mnogo let po tem, tih in nem in zato Marsovci še vedno niso našli naše ljube zemljice kot je nekoč Kolumb odkril Ameriko pa pristal v Dominikani, na tistem istem mestu, kjer še zdaj leži crknjeni spomenik, misleč, da je v Indiji in je od jeze, ko ni našel riža, prvi teden pobil 40.000 domorodcev. Drek pa spomeniki.

Zato nočem, da bi kdaj praznovali dvajset ali trideset ali štirideset in dva in pol in še manj kot pol ali karkoli ali kakršnokoli in kadarkoli obletnico Betontanca. Nočem, da bi izdali kakšno knjigo o meni ali o našem delu. Nočem biti v čitankah ali v šoloobveznem čtivu. Nočem, da imajo okrogle ali kvadratne mize o Našem delu. Nočem, da smo bili, ker hočem, da ostanemo to kar smo in, da ko mine, naj mine. Brez rompompom navijačic in brez slavnostnih večerij na katere pridejo samo misice, ki ne štekajo nič in politiki, ki štekajo še manj. Njim se grade spomeniki. Drek je zlato in zlato je gnoj.

Zato Betontanc ni firma, ne zavod in ne d.o.o. in nikoli ni bil uradno ustanovljen. Naš teater nima svoje internetne strani in ne svojega tedenskega zastonj časopisa. Nima niti svojega lastnega teatra za predstave niti nima svojega prostora za vaje. Betontanc se sprehaja med parkom in garažo in polula se tam, kjer mu pokažejo in je slučajno frej. Betontanc je v Sloveniji bolj nihče kot pa je, zato se v tujini sprehaja med klancem in dolino. Tam moraš imet denar, da te sploh kdo na dolgi rok resno jemlje. Tiči že zdavnaj podirajo ptičice zaradi pleha, bazena pred hišo in finske savnarije in ne zaradi dolžine in umetnosti ljubljenja. Drek pa umetnost.

Sovražim spomenike in za slavo mi ni mar. Dober sem, to vem in še nekaj jih je, ki se strinjajo, da smo dobri. Marsovci naj pridejo jutri pobit svet. Danes imam drug načrt. Danes smo. Živimo. Delamo. Danes sem, da vem. Dajte mi končno možnost, da dam res vse od sebe. Da smo še boljši. Da bi bili lahko najboljši. Brez spomenika.

Sorodne rane: tuje in domače

Betontanc: Dance or Die, štajerska premiera, 20.november 2007, Maribor, Drugajanje

P.S. S telefonskim klicem dolgim skoraj 43 sekund so me iz uprave Telekoma obvestili, da se za novoletno žurko svojih poslovnih partnerjev, za katero bodo zapravili 100.000 evrov (hrana, pijača, spremljevalke in poslovna darila), niso odločili za novo predstavo Betontanca. V finalu so nas premagali filharmoniki s Pevko,  ki poje in pleše na lepe in fine štiklce. Last but not zadnji list, Pevka je seveda v sorodu z enim škricem iz uprave. Zase pa upam, da je bilo vsaj tistih 43 sekund, ko so me zamorili, računano na njihov račun.

  • Share/Bookmark


16 komentarjev

  1. Tibor Jablonsky, dne 11.11.2007
    Tibor Jablonsky

    Brez tolerance in usmiljenja. Jutri bom objavil nekaj v zvezi s preteklostjo, ki je že mrtva. Ker hočem spomenik, pol metra visok, na njem naj piše: “Počivaj v miru”.

  2. laosnick, dne 11.11.2007

    kot parodijo na obletnice bi lahko z velikim pompom praznovali kakšno bolj ‘rombasto’ obletnico: npr. 22letin16mesecev.

  3. kate, dne 11.11.2007

    Betontanc je z močno poudarjenimi črkami zapisan v vsakem posamezniku, ki je kdajkoli gledal kakšno “njegovo” predstavo. Zatorej veselo na delo, da bomo lahko še odebelili te notranje zapise!

    Tole je bil vržen kamenček, zdaj pa tancamo naprej in to po betonu…

  4. Fetalij W. Tyschew, dne 11.11.2007
    Fetalij W. Tyschew

    .

  5. sadie007, dne 11.11.2007
    sadie007

    men so všeč sam spomeniki faličnih oblik …

  6. laosnick, dne 11.11.2007

    …kot npr. oni iz peklenske pomaranče

  7. gyzar, dne 11.11.2007
    gyzar

    ko je bil, me ni bilo. samo je in to je vse kar je. ampak je res kul!

  8. žakob žablonski, dne 12.11.2007
    žakob žablonski

    Glede spomenikov bi se spodobilo pobarati tudi neposredne uporabnike. Torej golobe. Kak referendum bi bil povsem na mestu.Včeraj je bila enkratna priložnost, pa smo jo seveda spet zamudili. Frdamana vlada…

  9. beatnik, dne 12.11.2007

    Ta p.s. je pa nekaj gnilo tipičnega za deželo slovensko. Je pač že res, da se bo vsa ta novoletna jedača lažje prebavila ob lahkotnem prepevanju finih štiklcev, še posebej, če bo žvrgolela sorodnica. Let’s keep it in the family! Maš že fajn debelo kožo?

  10. simm, dne 13.11.2007
    simm

    Štikeltanc ? Nisi v trendu … Kosovel ti ne more pomagat, žal :) Tisto o marsovcih se tudi motiš … jaz sem eden od njih: vsakič ko šimfam me prepoznajo, ker sem menda zelen od zavisti!

  11. lisica, dne 13.11.2007
    lisica

    Bistveno lažje je, če si Turbotanc in imaš firmo, al pa dve, al pa tri, pa botra overseas. Jap, to denarčke nese. Škoda, da podcenjujejo povabljence, res škoda.

  12. nimfa, dne 13.11.2007

    Jst hočem Betontanc za rojstn dan! Skromnost je lepa čudnost. :D

  13. feenc, dne 15.11.2007
    feenc

    bom kar tukajle napisal. tebi in tvoji ekipi; pfej, pfej in pfej.

    ves kaksne face so delal anglezi vedno, ko sem jih zacel pljuvat :D sedaj pa ze nekako pricakujejo pljuvancijo pred premiero :D

  14. black, dne 15.11.2007
    black

    Draga Nimfa, maš srečo, v Ljubljani smo 22. – tega in 23. – tega decembra v Stari elektrarni. Bo to u’redu za svečke upihat? Pa še Feencu, thx, mi v Betonu si rečemo: “Pa jebi se!” :)

  15. feenc, dne 15.11.2007
    feenc

    cool, pol se pa zna zgodit, da se vidmo. bom naredil krizcek v koledarcek :D

  16. nimfa, dne 18.11.2007

    To bo več kot u’redu, pridem v pajkicah! ;)

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.