Ukradene pesmi ptic z dreves

Nekoč je bil samo en stavek:

Če je zmogel Dante prepotovati pekel in o tem napisati celo komedijo, zakaj se potlej sam ne bi mogel naučiti govorice ptic, kajti nikjer na svetu ni pogovor ptic tako prijateljsko razumljiv, kot je tukaj med drevesi mestnega parka in nikjer na svetu ni lepših zgodb, kot so tukaj na večer pred nevihto, ko je skobec, ki se je pogovarjal z grlico, pripovedoval o nekem tipu, ki se je zaljubil v raztrgano fotografijo nekega dekleta, ki jo je našel na tleh, pobral in sestavil, potem ko je fotografijo, malo pred tem, raztrgal nek drug in zelo jezen moški, ki je besno jokajoč oddrvel iz telefonske govorilnice in vem, rekli boste, da sem si tole izmislil, vendar se mi zdi, da je dobro lagati v prid lepoti, to je duši koristno in pomirja, kakor da bi izmolil tri »zdravemarije in en »očenaš«.

Nekoč je bil črno – bela podoba in malo rumene čez za romantično sentimentalen pogled. Nekoč smo plesali. En, dva, tri. En, dva, tri. Pa balkon, zvezde in pogovor s srčno odpiralko.

Danes je stavek samo raztrgan dvom:

Če je zmogel Dante prepotovati pekel in o tem napisati celo komedijo, zakaj se potlej sam ne bi mogel naučiti biti naučiti govorice ptic?

Ptičev ni več. Samo še sivi golobi so, ki so požrli ostale barvne sorodnike. Golobi ne govorijo, samo ritajo, cmokajo in prepirajo se.

Fotografije na papirju so spravljene na trdih diskih. Če hočeš preboleti nesrečno ljubezen stisneš Delete.

Telefonskih govorilnic ni več. Mobiteli so zamenjali razmigavanje jezikov. SMS sporočila so nadomestila globoko gledanje v oči.

Moški se ne zaljubljajo več v dekleta, zaljubljeni so sami vase. Tako jim je svetovala revija s police trafike.

Moški ne jokajo več. Jokajo samo breze, ki se guncajo pred zadnjimi udarci topoumne sekire, ki bo zgradila še eno parkirno hišo več.

Moški niso več besni. Zvečer kvihtajo in svojo jezo razmečejo med uteži. Tuširanje po treningu splakne še zadnje ostanke poezije in večer preživijo popolnoma mirni s samim seboj in svetom okrog njih. Jutri pa spet isto. Žretje, sranje in spanje. Trikrat po osem ur.  Uh, kurc, živel sem pa le!

Danes nimam ničesar več, kar bi bilo duši koristno in bi me lahko pomirjalo. Izmolil sem samo en »janezjanšanaš«.

Danes je full color fotografija, samo ljudje na fotki smo bolj zombijevski. Plešemo ne več. Slonimo na šanku in se gledamo v rit. Srca nas ne zanimajo. Roke ne uporabljamo za objeme. Roke so za odrivanje.

Vse tole sem si seveda izmislil, ker nam je vse lepo in prav. Full dobr. Mega. Špon. D’best. Srečni smo.

P.S. Nisem in sem. Smo tik pred premiero in malo pospravljam po svoji podstrehi. Se veselim in hkrati bojim. Pozdravljena Štajerska. Prihajamo. V torek.

d8ee59d8cc3f5ec588ebb69290a84375

  • Share/Bookmark


12 komentarjev

  1. šuši, dne 18.11.2007
    šuši

    ah, potem pa razumem zakaj ne najdem ljudi. In zakaj rijem z zobmi po asfaltu.

    Držim pesti, da te Štajerska ne razočara, ti Štajerske ne moreš!

  2. strojnik, dne 18.11.2007
    strojnik

    Vse sem prebral. Par reči celo razumel. Si me pa v p.s. presenetil. Pa ne da imaš tudi ti tremo… :shock: Bi se pa okoli Danteja sigurno tudi Luigi strinjal (malo misto)…

  3. nimfa, dne 18.11.2007

    Nekoc smo s prsti risali ekstatične trenutke na trebuh, hrbet in obraz neznancev, ki so nam poljubljali levo ramo in radirali fleke s karme. Zastonj. En, dva, tri, peta prestava, bolj važne stvari, en trenutek za drugim, izvisi.

    Vrž jih na rit. ;)

  4. chef, dne 18.11.2007
    chef

    Jaz pa ptičev ne maram.

  5. Fetalij W. Tyschew, dne 18.11.2007
    Fetalij W. Tyschew

    srečno s predstavo in jst bi te objeu, za jokanje v uho sva pa že zmenjena :mrgreen: sam ne vem kako bo to zgledal ko se vidimo :D

  6. taam, dne 18.11.2007

    zadnjic je bil pred dantejevo jamo drek. izgledal je kot cloveski drek. jaz nisem stopila nanj, je pa nekdo drug. se dobro, da nekateri se zivimo v preteklosti in se gledamo v oci, na teraso pa vsako jutro parkira sinicka. sem in ni sem. :)

  7. kate, dne 18.11.2007

    Naj vam 3x pljunem prek ramen pa zlomte si noge, da bo bolj držalo! :)

    In, če res prav pozorno prisluhneš, slišiš tisto čudovito melodijo. Vem, da jo. Še več, prepričana sem.

  8. Tibor Jablonsky, dne 19.11.2007
    Tibor Jablonsky

    Jezen sem še vedno, navkljub razmetanim artefaktom za nabiranje moči. Zaljubljen sem v življenje, navkljub dejstvu, da masturbiram pred ogledalom. Ko ihtim po parku, zažigam ljubezenska pisma, slike pa vseeno arhiviram na cd-je.

    PTIČEV PA VSEENO NE RAZUMEM! KAJ MI JE STORITI?

  9. lukav, dne 20.11.2007
    lukav

    Golobi so smešni. Protikadilski zakon gre očitno v prid samo njim (in nekadilcem), ker je sedaj več filtrov po tleh in več ”nikotina” za uboge žvali .. Težko je življenje na ulici .. :)

    So pa precej podobni MOŠKIM dont ya think? :)

  10. teoo, dne 21.11.2007
    teoo

    Ne moreš jim zameriti black, nekoč pač niso bili tako pismeni.

  11. [...] me je TA [...]

  12. bonboniera, dne 1.12.2007
    bonboniera

    se čist strinjam, moški so postali zaljuljeni sami vase, kvihtajo, fotografije so na disku, ampak jaz jih vseeno dam tiskat in naredim album! :)

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.