Kdaj začnemo?

Noč je spet nazaj dobila svojo gluho tišino. Novoletna vojna je mimo. Na naši ulici smo skoraj vsi preživeli, razen enega, ki je izgubil prst, drugega, ki je ostal brez očesa in uboge mačke, ki je spustila dušo, ko je lačna napačno stikala za novoletnimi darili v smetnjaku, ki so ga (ne)znani petardni idioti izbrali za svoj dvigni ego, pokaži tiča in pozabi na možgane, gremo se vojaški poligon ubi, kolji in prži torpediranja v prijetni stanovanjski soteski, ki se imenuje Naša in jo bomo branili z našimi lastnimi telesi pred odpadanjem ušes in sekanjem živcev za bližnji pravoslavni božič.

Kdaj začnemo?

Dnevi so postali spet samo ponedeljki, četrtek, petek ali svetek in danes sem srečal brozgo istih in enako naveličanih ljudi, ki so šli v službe, šole in vrtce ali pa nikamor, ker nikamor nimajo it. So brez službe, familije ali pa so upokojenci. Šli so se spet svoje eno in isto ponavljanje. Jesen, zimo, pomlad in poletje. Ponavljanje, ki ga sovražimo in ljubimo hkrati, ker drugega ponavljanja nimamo in ga ne bomo nikoli dobili. Ne za darilo in ne na loteriji. Nikoli! Še v sanjah ne več, ker sploh ne spimo, samo mižimo. Tudi jemo ne več, temveč goltamo. Za čas nimamo več časa in čas je postal neskončno dokončen. Ko ponavljanje postane naš dom in sprava. Ko začneš sovražiti spremembe. Nenapovedane obiske. Blind date. Bložiče in Bloghece. Vse kar bi vzelo Vašo mirnost ponavljanja. Mi nismo več ljudje, samo še živi mrtveci. Transfuzijo!

Kdaj začnemo?

Po premieri nisem delal nič in veliko. Uspešno sem se ponavljal in sem bral. Knjige, ki jih znam že na pamet. Knjige, ki sem jih razstavil v vitrini za kristal, da jih prah ne doseže. Gledal sem filme, ki sem jih že petkrat in se imel še šestič fino. Uspešno sem se skrival pred Katjo Lenart in uspešno sem prebrskal vse intervjuje z blogerskimi zvezdami. Mislil sem si svoje, tako kot si Oni mislijo svoje. Kadil sem s tistimi, ki so puhali v kamero in nisem kadil s tistima dvema, ki sta skrivala čike pod mizo in šla potem puhat. Obožujem različnost istega šmorna. Prebral sem komentarje in Ne komentarje. Luštno. Za ubit se. Tole Ne ni nobeno nimam dlake na jeziku in ni nič ni nemogoče, vse je dovoljeno. Tole Ne komentiranje je eno samo brcanje v temo in kozlanje zaradi kozlanja in ne zaradi viška pameti in prevelikih srčnih zaklopk. Dovolj drekanja! Hočem svet vreden svojega vrtenja! Hočem besedenje vredno besed!

Kdaj začnemo?

In spet ne razumem umnih kritikov, ki so pisali o predstavi, da ne razumejo. Da so spet gledali tisto, kar hočejo gledati in ne tisto kamor gleda predstava. Da ti takele klatijo. Včasih se mi zdi, da nima smisla. Včasih se mi zdi, da nimam smisla. Včasih bi rad koga lopnil po betici. Včasih bi se rad čutil spet osvobojenega in včasih bi si zaželel smrt tistih, ki jih nimam rad, in zgodi se, da si  poželim nekoga, ki mi ga zakoni družine ali prijateljstva prepovedujejo poželet. Če bi hotel bit dosleden in udejanjat vsako svojo misel, bi torej moral ubijat in zapeljevat. Pa nimam poguma. Strah, to lepo čustvo, tako čisto v svoji nesebičnosti, eno izmed redkih, ki jemlje svojo plemenitost naravnost iz trebuha, da te je strah kričanja in napitja krvi drugih. Vem. Samo pravilna sovražnost zbistri pamet. Spoznajte svoje sovražnike! Spoznajte sebe!

Kdaj začnemo?

Tole ste prebrali.

Smo že začeli!

  • Share/Bookmark


20 komentarjev

  1. zloba, dne 4.01.2008
    zloba

    Pogrešan si bil. Precej.

  2. irenca, dne 4.01.2008
    irenca

    “Po premieri nisem delal nič in veliko. Uspešno sem se ponavljal in sem bral. Knjige, ki jih znam že na pamet. Knjige, ki sem jih razstavil v vitrini za kristal, da jih prah ne doseže. Gledal sem filme, ki sem jih že petkrat in se imel še šestič fino. Uspešno sem se skrival pred Katjo Lenart in uspešno sem prebrskal vse intervjuje z blogerskimi zvezdami. Mislil sem si svoje, tako kot si Oni mislijo svoje. Kadil sem s tistimi, ki so puhali v kamero in nisem kadil s tistima dvema, ki sta skrivala čike pod mizo in šla potem puhat. Obožujem različnost istega šmorna. Prebral sem komentarje in Ne komentarje. Luštno. Za ubit se. Tole Ne ni nobeno nimam dlake na jeziku in ni nič ni nemogoče, vse je dovoljeno. Tole Ne komentiranje je eno samo brcanje v temo in kozlanje zaradi kozlanja in ne zaradi viška pameti in prevelikih srčnih zaklopk. Dovolj drekanja! Hočem svet vreden svojega vrtenja! Hočem besedenje vredno besed!”

    Prikimavam in se nasmiham… Sweet. ;)

  3. erlend, dne 4.01.2008

    očitno novoletna norija ni spustila svojega težkega pesimističnega plašča zgolj na moja ramena. se je treba podpreti, da bo korak strumnejši. nastaljam ramo. vse lepo ;)

  4. kiara, dne 4.01.2008
    kiara

    dej piš, hudiča, ku nimamo kaj brat… ;)

  5. katja, dne 5.01.2008
    katja

    Raje debata brez kamere. ;) ob priliki.

  6. Fetalij W. Tyschew, dne 5.01.2008
    Fetalij W. Tyschew

    “…ki so pisali o predstavi, da ne razumejo. Da so spet gledali tisto, kar hočejo gledati in ne tisto kamor gleda predstava.”

    tu notri se najdem… sranje. kupiš pištolo? :D

  7. Fetalij W. Tyschew, dne 5.01.2008
    Fetalij W. Tyschew

    ja, pa seveda to, kar je rekla zloba… pogrešan si bil :)

  8. šuši, dne 5.01.2008
    šuši

    no samo da se ti držiš misli “don’t go with the flow”

    Imaš smisel, lopni po betici in se delaj, da nisi bil ti ;)

    Pa res smo te pogrešali! Da nas takole pustiš čakati…ccccccc

  9. black, dne 5.01.2008
    black

    Pogrešani so bili tudi tisti fuzbalerji, ki so v Čilu dol z letalom padli, pa vidi danes kaj so postali. Ene so požrli eni, druge so požrli drugi, vsi skupaj so pa na filmu in v knjigi končali. Obljubim, da se bom potrudil bit manj pogrešan, ker ne bi rad končal požrt. Za knjigo mam pa še čas. Bom kupil najprej pištolo. Kdo ve kam me odnese dim njenega streljanja. Morda v glavo Herr Smrdetu in v rit njegovemu šefu Nobel Zgagi? Sram jih bilo!

  10. irenca, dne 5.01.2008
    irenca

    Mogoče bi se te dalo dobro prepražiti…khm… Čak, grem po kuharsko knjigo Ed Geina… :mrgreen:

  11. black, dne 5.01.2008
    black

    Pazi, da se ne spotakneš ob Buffalo Billa. Billy je imel rad takšne majhne jagenjčke. V tišini.

  12. irenca, dne 6.01.2008
    irenca

    ne, ne, njegov modus operandi je vključeval kar le grande ovčače. Jst sem preveč golumska zanj :D

  13. black, dne 6.01.2008
    black

    aha, kradeš prstane po bolšjaku?

  14. irenca, dne 6.01.2008
    irenca

    Boljšjak? You must be kidding! Prstane resnice se išče na dnu drekaste Ljubljanice, doh.

  15. simonarebolj, dne 6.01.2008
    simonarebolj

    “Spoznajte svoje sovražnike! Spoznajte sebe!”

    Mhm …

  16. Tibor Jablonsky, dne 7.01.2008
    Tibor Jablonsky

    Ne komentiram.

  17. Ipsilon, dne 7.01.2008
    Ipsilon

    Jebeš pištole. Z enim metkom upihneš kvečjemu enega, s precej sreče dva. Z enim štrikom jih pa veliko pobesiš, preden se strga!

  18. sv3der, dne 7.01.2008

    če že branijo poželet, pa mogoče ne branijo požret.

    -sv3

    p.s. prestava se mi je pa iz-muznila ;)

  19. lonDON, dne 8.01.2008
    lonDON

    Zakaj ne morem svojih bistrih misli zliti pod zapis o nulti oddaji Pri Blacku doma??? Jokam in bom jokal, dokler mi to ne bo omogoceno….

  20. irenca, dne 8.01.2008
    irenca

    Jst mam filing, da sem te danes spet srečala v Che-ju, sam ne vem, nisem zihr. Torej kdaj začnemo novo oddajo?

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.