Že ob petih in pol mi je moj naslednik zarinil svojo nogo v oko in moja princeska je zarohnela v očijevo uho, da naj izginem iz njene postelje. Dvignil sem svojo telo in z njim odšel pripravljat zajtrk. Svoje zaspano betico sem pustil še tam, da je pojasnilo malima živinčetoma, da je to postelja staršev, ne pa otrok in, da naj spokata onadva. Beri naprej »