Pograbili so me na amsterdamskem letališču, me vtaknili v bus in odpeljali na mrzlo obalo severnega morja. Megla je tisti dan vlekla čreva in veter je plesal dance or die z valovi, ki so butali ob svetilnik, da je celo lučka, ki se ponavadi od poguma napihuje kot žaba, zamijavkala od strahu in so ladje z morja tulile na pomoč, ko smo se vkrcali na hidrogliser, da nas bi popeljal na konec dolgega potovanja dneva in sem postal Boga boječ in v Marijo verujoč, ko sem videl natakarja, ki je podrsal po viga vaga podnju ladijske restavracije, srečal svojo glavo in rob hladilnika. Zvezdice so poletele po kajuti in smo si naročili še eno bloody Mary oziroma bloody Maarten, kot je bilo ubogemu mojstru strežbe na ladijski liniji za otok Terschelling, Frieseland, Netherland, ime, in ni častil runde za pot v neznano, ker so ga odpeljali na šivanje glave in praznjenje želodca. Beri naprej »