Utrujen od svoje domovinske dolžnosti: stradat ali premaknit betonske teglce, sem jo urno podurhal štrene mešat na francosko. V Parizu, v ulici med pasjimi dreki in babilonom hrupa med priseljenci ni bilo videt nič posebnega. Samo tisti blesavi stolp je štrlel ven iz vseh razglednic in vsi so okrog nosili tiste dolge kruhce. Nikoli nisem razumel te dolžine. Je to šala na račun francoskih tičev ali šala na moj budget, ker sem dal v Parizu, v ulici med pasjimi dreki in babilonom hrupa med priseljenci, za dva velika pira in enega malega natanko enaindvajset eurov. Mnjami. Tile žabarji nas že ne bodo okrog prinašali, pa smo naročili še eno rundo. Njim v Alo, Alo brk in nam na slavne slike našega Pilona. In ja: cena je bila tudi v drugo ista. Merde. Beri naprej »