Moje pesmi, moje klanje

Jutri. Prva premiera. Radovljica. Končno.

Najprej slabe novice. Stanje: da znoriš. Nekaj stvari sem posračkal in nekaj ljudi sem pohodil. Vem. Svinja in pol sem. Imam otečen komolec, ker sem se zaletel v prevelik projekt in modre prste na nogah, ker se mi je enkrat (samo enkrat, prisežem) utrgalo na vaji in sem nabrcal vrata. Glavo mi bo razneslo in v garaži si je včeraj mojo kolo preluknjalo zračnice in se obesilo na štrik, ker ga nisem pogledal že kakšen mesec.

Svoje vidim samo ponoči in zdi se, da so pozabili, da sem in kako mi je ime. Naš pes me včeraj na ulici ni spoznal, je pa res, da je stara enajst let in se tolažim, da je ubožca slepa in gluha.

Dobrih novic je tudi nekaj. Igralci so o.k. in špilajo zmeraj boljše. Tudi tisti, ki niso šolani. To mi je zelo všeč.  Še bolj mi je všeč, da so otroci na odru ostali otroci in ne korakajoče lutke. Včasih tudi kaj zafušajo in kdaj pa kdaj pozabijo kakšen tekst. Takšne napake imam rad. Mi lepšajo življenje, ker vem, da so ostali normalni in ne ambicije svojih staršev.

Predpremiere so bile fine. Ničesar se ni podrlo in nihče se ni drl Bu! Jutri se bom morda napil ali pa tudi ne. Odvisno od tega, če se bo ustavila muzika v moji glavi. V Peklenski pomaranči so glavnega junaka mučili z Beethovnom. Mene ni treba več mučit. Sem popolnoma izmučen od nenehnega brenčanja Edelwajza, Najlepše glasbe in evrovizijskega štanca z imenom Čez vsako goro. Tipi, ki so pisali štance za Moje pesmi, moje sanje so dobro vedeli kako zaklat režiserja in zadrogirat publiko.  

Prišep: ponoči ne upam zatisnit oči. Slike, ki se sprehajajo po mojih sanjah so skrajno grozljive. Eno vam lahko izdam, ostale so prepovedane pod 18 let. Pa ne naprej povedat.

moje-sanje1.jpg

Morda se pa spet kdaj zagledamo?

  • Share/Bookmark


19 komentarjev

  1. rozazvezdica, dne 10.06.2008
    rozazvezdica

    fajn da je ratal use skupej. vseskoz sm držala pesti.

  2. notka, dne 10.06.2008

    Pozdravljeni! Sicr mal vn iz teme pa vseeno o njej. Še vedno je čas za kakšno spremembo. Sam odločt se morte da to nardite pa bo vse vredu:)

    Sem slišala da je bila včeraj B skupina zlo fajn in da so zelo napredovali. Zakaj si potem ne zaslužijo ene preimiere? Al ni ponavad v gledališču tako da če sta dve premieri da sta dve zato, ker ima predstava alternacije.

    Sej drgač je pa predstava prima:) pa brez zamere sam v vedenje in upanje v lep zaključek ;) Lep pozdrav!

  3. sadie007, dne 11.06.2008
    sadie007

    jebela, black, tolk ustvarjaš, jst pa tolk zamujam … res si bom mogla cajt vzet … pa pridet … tud če morm vmes dvakrat lulat :oops:

    sej punc s kavbojskimi klobuki mende ne puščate zunaj?

  4. black, dne 11.06.2008
    black

    a lahko, prosim, vsaj konja parkiraš uzuni?

  5. fetalij, dne 11.06.2008
    fetalij

    :)

  6. EnXeN, dne 11.06.2008

    sejdi pozna sam take konje :-P hehe! sporočam, da si prideva s pito pogledat tvoje sanje, ko naju izpestiči gospodična Z. (otroško varstvo seveda hvaležno sprejmeva. želela bi, da se najino dete med predstavo v duhu originala poja po gorah s pojočo varuško … :lol: ).

    ps je mogoče, da je sanjskim ovčicam režiser sam g. Freud?

  7. teoo, dne 11.06.2008
    teoo

    Z višanjem standarda predstav se dvigajo tudi moja pričakovanja. Po božanski pojedini prejšnji teden, pričakujem na ti predstavi najmanj polpenzion in tridnevni safari.

  8. heartache, dne 12.06.2008

    Se moram strinjati z bistvom napisanega. Vendar je le malo premalo natančno. Nisi pohodil nekaj ljudi, ampak zlasti in predvsem tudi kar nekaj OTROK, ki so žrtvovali mesece svojega prostega časa, v zadnji fazi tudi šolo, da bi Vam predstava uspela. No, vseh nisi “zahodil”. Nekatere si povzdignil v višave, ostale, večino vsaj, pa odrinil na stran, kljub temu, da so se vsi držali brutalnih dogovorov in urnikov, kljub temu da so bili kljub kaotični organizaciji vedno na razpolago, če ste jih le “potrebovali” in to z enim samim velikim upanjem, da bi imeli enake možnosti, samo to. Pa žal temu ni bilo tako, saj si zaradi vašega kampanjskega in predvsem prepoznega dela, enakovrednega pristopa do vseh otrok, niste mogli več privoščiti, zato ste jih žrtvovali, pa čeprav niso bili toliko slabši, manj sposobni, “butasti” in “zabiti” kot jim je to s hiseričnimi in koleričnimi izpadi vbijala v glavo Vaša velestrokovnjakinja za ples, lahko za ples, ne pa za otroke. Neokusno je bilo govorjenje, da bi se z ostalimi otroki “blamirali”. Zakaj pa ste jih potlej izbrali, saj je bilo kar nekaj avdicij in možnosti selekcije, da bi se ta “butastih” in nesposobnih lahko znebili? Tudi morebitno zavrnitev, bi vsi tako otroci kot starši sprejeli povsem mirno in kulturno, če bi jim le pravočasno nalili čistega vina, ne pa da ste jim do zadnjega “mazali” oči z izjavami o enakovrednosti, češ, kako vsi lepo napredujejo, kako so “luštni” in jih do konca “držali na vrvici”. Tudi stalno poudarjanje, kako jim nudite možnost, kako je to za njih “fajn” in pomembno, kakšna dragocena izkušnja je to za njih, kako bodo imeli možnost nastopati itd., itd…. Da, saj je res to, ampak, a predstava jih pa ne potrebuje? In tudi iz tega zornega kota je treba pogledati na zadevo. Brez otrok, te predstave sploh ne bi bilo, a imam prav? Ampak ste jih potrebovali in ste se morali zavarovati, če bi se slučajno kaj nepredvidenega zgodilo. In predstava je uspela, “vsaka čast” in jasno je, da morebitne “napakice”, publika otrokom, bodisi enim ali drugim, tako ali tako ne bi zamerila in zato je še toliko bolj nepošteno in kruto, da so in bodo razen “v višave povzdignjenih” vsi ostali ostali prikrajšani za doživetje premiernwega vzdušja in ovacij občinstva, očitno se jih tako sramujete in si niso zaslužili niti tega, da bi komu padlo na pamet, (res žalostno), da bi jih vsaj na koncu pemiere, povabili na oder in jih VSE, PRAV VSE, pokazali in prestavili publiki, ki bi jih, prepričan sem, ob nekaj primernih in skromnih besedah, gotovo nagradila z gromkim aplavzom. Prepričan sem, da bi bili srečni predvsem seveda vsi ti otroci, pa tudi njihovi “zakoniti zastopniki”, ki so zadnje mesece bili kalvarijo koordinacije svojih službenih in drugih obveznosti s prevozi svojih otrok na vaje, da so Vam bili na razpolago in to na svoje stroške. In tudi v dragocen spomin bi lahko bila ena luštna “gasilska” vseh ekip, tako odraslih kot otrok in seveda celotne ostale ekipe. Tako pa so v svojem blišču “glavne” zvezde popolnoma pozabile na ostale, ki se ne svetijo tako močno. In kako naj prek otrok svet spremenimo na bolje, ko jim moramo takoj jasno pokazati, da pravice in poštenosti ni, da niso vsi enaki, oz., da so nekateri bolj enaki kot drugi?

    Otroci, vsaj po moje niso potrošni material, ki ga odvržeš, oz. daš na stran, ko ga ne rabiš več.

    Upanje, no ja vsaj upanje, pa ostaja vsem, tako zvazdam kot zabitim. Vendar, ga inajo nekateri več, ali ne?

  9. black, dne 12.06.2008
    black

    Ja, dragi Sandi Zlomljenega srca, moja hčerka je tudi najlepša in najbolj talentirana. Zato, ker je moja. Za nekoga drugega pa verjetno ni naj, ker jo verjetno gleda z drugimi očmi. Zato svoje princese ne bom nikoli spustil v teater. Teater je eno samo mesarsko sranje, kjer se kolje čez fovšijo glavne in stranske vloge, šepeta po hodnikih in okrog teatra, praši mimo pisarne in smrdi kot na wc-ju. Ne. Svoje otroke bom pustil, da se guncajo, drajsajo, padajo in valajo v peskovniku dokler bodo lahko in težko. In, aja, ne skrbi, tudi b-jevci, c-jevci in žfl-jevci bodo slišali stoječe ovacije. Ker je predstava dobra, igralci dobri, otroci in Vi, starši, pa odlični. Zame je premiera samo najslabša vaja. Ponovitve prinesejo ljudi, ki gredo zares v teater in ne kazat oblek. Ponovitve prinesejo igralcem tisto za kar se še splača verjet v teater in upam, da bodo tudi ta malim zvezdam zvezde dale nekaj več kot pa samo prahec zvezdnega prahu.

  10. heartache, dne 12.06.2008

    Cenjeni, black! Prosim, še enkrat preberi moje pisanje, pa boš videl, kaj sem hotel izraziti. Tisto šepetanje, prašenje in smrad, ja prav imaš, res ga je veliko, ampak jaz se raje (bolj ali manj uspešno) večkrat komu zaserjem, ker pač povem kar mislim. Vem, da to ni najbolj pamteno, še zlasti ne v naši dolini Šentflorjanski. Ampak imel sem pač upanje, ker smo bili povabljeni, naj povemo, če se nam kaj ne bo zdelo v redu, ali bi nas motilo in razumel sem, da bomo s tem tudi v pomoč. Pobožne sanje. Ko pride do tega, smo pa subjektivci, ki nam gre samo za svoje princeske in prince. Žal ne. Če ne bi bila to izrecna njena želja in veliko veselje, kar se mene tiče pa možnost, da se v tem, kar rada počne, čimveč nauči, je v tem kolesju že zdavnaj ne bi bilo. Vsi otroci pač niso žrtve preambicioznih staršev. Gre le za to (ne glede kje), da med ljudmi, še zlasti pa med otroci, ni pošteno delati razlik med enakimi ali podobnimi, oz. drugače, je potrebno omogočiti vsem vsaj približno enake možnosti, zavedam se, da popolnoma enakih pač nikjer ni in ne more biti, potem pa naj se v skladu s svojo voljo in sposobnostmi dokazujejo in dane možnosti izkoristijo ali pa ne. Kdo bo koliko, kdaj in kje, če že sploh igral, pri vsem tem sploh ni pomembno. Si pa vsi, ki so se trudili po svojih najboljših močeh, tudi, če jim ni vse najbolje uspevalo, zaslužijo toplo besedo in kanček pozornosti, saj to nič ne stane, pa otrokom tako veliko pomeni in občutek, da so vsi, prav vsi prispevali svoj kamenček v uspešen mozaik. Največja nagrada zanje bo pa itak znanje in izkušnje, ki so si jih (jih bodo) ob tem pridobili, samo vsi, še zlasti mlajši tega v tem trenutku še ne morejo razumeti na tak način.

    Predstava ne da je dobra, je odlična, kot je tudi odlična celotna ekipa, ki jo je ustvarila. Ampak, kdor dela, pač včasih stori tudi kakšno napako(hote ali nehote)in s preprosto potezo, ki nič ne stane, se lahko marsikaj popravi, če je le dobra volja za to. Pa srečno še naprej, oz. kako pravite v teatru(meni je to sicer malo nenavadno, pa vendarle): “Nogo s’zlom!”

  11. buli, dne 13.06.2008

    Prav si povedal heartache. Izkazalo se je prav to, eni so bili povzdignjeni v višave (poglejte časopise, sinočnji posnetki na TV, zakuska in ovacije po premieri….).Resnično naši drugorazredni otroci pa so bili oropani za čar in sladkost tiste prve premiere (čeprav praviš, da je zate to najslabša vaja) – za otroke, bi bilo pa to prvič, premierno in nekaj posebnega – predstaviti se pred starši, prijatelji, domačo publiko, pa v končni fazi tudi pred slovensko smetano.Še vedno mi ni jasno, zakaj ste naredili to razliko, čeprav bi si tudi b ali c zaslužili premiero. Publika pa bi otrokom oprostila vse napake – pevske ali plesne, ker tudi a niso bili popolni. Še vedno je čas, da popravite napako, a kaj ko vam je tako težko napako priznati. Ali mislite da bo trpel vaš ugled in vaša avtoriteta! Res, pa je tudi, precej bi si oprali vest, če bi že na koncu premiere predstavili vse otroke, ki so sodelovali in z njimi naredili eno gasilsko za spomin. Ne iščem slave za svojega otroka, ampak pravičnost, da bi bili vsi deležni pozornosti v enaki meri. Tako pa vem, da mu bo za vedno ostal grenak spomin na to izkušnjo, saj je moral že kot majhen občutiti krivico, razlikovanje in nepravičnost. Toliko še z moje strani v razmislek, ko boste zopet iskali razlike, ki pa jih v bistvu ni. Lep pozdrav!

  12. black, dne 13.06.2008
    black

    Bravo, še preden bo vse končano je že vse potacano. Tale vrt kar sami naprej gnojite. Upam, da boste tudi kaj lepega želi, ko že sejete samo plevel. Upam, da boste tako zložni, ko bo treba štihat, ko bo treba igrat ponovitve, ko bo treba delat, ne pa zvezdice preštevat. Takrat, ko bo treba na Borštnika, na Teden Komedije, na konec sveta in še dlje. To bo šele grenko – slano in prav nič sladko, ko bodo zaradi bolezni, šole, terminov in blalblabla vsi pomešani. Še dobro, da mene škarjestrižca ne bo in bodo rezali in kosili drugi. Basta.

  13. taam, dne 15.06.2008

    Black ne se sekirat. Zgleda, da nekateri starši ne vejo kaj otroka krepi in ga dela močnejšega, zrelejšega, pametnejšega…. Poraz, čimprejšnje okušanje grenkobe lahko naredita iz otroka neuničljivega zmagovalca. A kaj, ko jim večina pomehkuženih staršev niti tega ne privošči. Kaj, ko bi ti jezljivi starši lepo svojim otrokom razložili zakaj pa oni niso mogli na premiero? Raje imajo eno gasilsko za slovensko smetano hahahahaha.blamaža. Ljubi starši naučite se kaj od svoji otrok, zato jih imate. Preden bo teden naokoli bojo oni “ta poraŽeni” Že imeli kaj drugega v špilu, vam pa se niti sanja ne. Black, s sekiro pojdi raje cepit drva, kot pa se sekirat ob teh pomehkužencih, ki se bojijo, da njih otroci odrastejo v take mehkužce kot so sami.

  14. kate, dne 17.06.2008

    Predstava bo definitivno hit!!! Zadeva pa je bila, je in najbrž še bo logistična morija za ustvarjalce, zato malo strpnosti res ne bi bilo odveč. Tista z gasilsko sliko pa je precej bosa.

  15. irenca, dne 18.06.2008
    irenca

    Jok in stok v stilu “Sej ne gre zame, ampak za mojega otroka!” verjetno pali z vso svojo lažnjivostjo in hinavskostjo kar jo premore, le še na neki stari nončki iz Spodnjih Pirnič, ki že od eksplozije v Černobilu ni šla ven iz bajte. Oh, c’moooooon, give it a fucking break! Ne mi rečt, da ste vprašali svoje porcelanaste otročičke, kako se jim zdi predstava, brez da bi jim zraven podajali svoje mnenje! In če je tamali prijokal domov “Pograjc me ni dal v premiero!” ste vi zahojeni starševski bedniki začeli mlatit pred otrokom čez Pograjca, ki je oh in sploh grozen režiser, namesto da bi otroku razložili, da tako stvari pač grejo. Ma prou vidim vas! Ranjen starševski ego! Neizživete sanje, ki jih izživjate skozi svoje otroke, ki so čisto nič drugega kot podaljšek vaše roke! Namesto, da bi poskrbeli, da se otrok ne bi sekiral preveč zaradi tega in bi pač vzel kot “jebiga-pa-drugič!A-se-gremo-ven-z-žogo-igrat?”, je treba v bajti na veliko razlagat čez to svinjo od Pograjca, ki je oskrunil otroštvo vašega najdražjega in z vato obloženega porcelančka in s tem otrocih ustvarjati jezo, sovraštvo, zamero in vsesplošno slabo energijo. Hvala bogu, da moja mama ni bila nikoli tak psiho, so bile pa zato starši vseh sošolcev! In glej ga zlomka, kdo je od vseh nas tamaučkov najdlje prilezel in leze in leze dalje… Tisti, ki so ga starši v skladu z zgolj in samo lastnimi interesi najmanj rinli v ospredje… Ma no shit, Sherlock…

    Vsak naj se ukvarja s tistim, kar najbolje počne in pusti ostale, da opravljajo svoje delo maksimalno dobro, brez da jih spotika in obmetava z jajci. Vi kar bodte vsi gasilci še naprej s temi vašimi gasilskimi, režijo pa prepustite tistim, ki to obvladajo.

    Dejte si fakin mir ldje!

  16. lady, dne 18.06.2008

    No pa bi še jaz napisala nekaj na to temo. Vem, režiser je glavni in on naj odloča o vsem, vendar mislim, da tu nekateri vseeno niste dojeli, kaj vam starši hočejo povedat. Saj jim ne gre samo za gasilsko… Problem je menda predvsem v tem, kot razumem, da vsi niso imeli enakih možnosti, da bi enako dobri lahko postali in si zaslužili premiero oz. da med otroki ni pametno delati razlik (že čisto psihološko ne). Pa še to, predstavo sem si že ogledala. Čudovita je, vse čestitke black! Če so bili kakšni spodrsljaji pri otrocih, tega jaz in publika nismo opazili in prav zato tudi jaz menim, da bi bilo verjetno vseeno, če bi dali vsem otrokom enake možnosti – zaigrati na premieri. Pa srečno in v upanju na še kak dober musical – v Sloveniji!

  17. Marko Jenšterle, dne 18.06.2008
    Marko Jenšterle

    Jaz bi ti pa samo iskreno čestital. Po kranjski premieri ni bilo možno, ker si očitno hitro odšel. Smo blazno uživali.

  18. Tibor Jablonsky, dne 18.06.2008
    Tibor Jablonsky

    Pa v kaj se tole spreminja. Saprabolt! Pišuka, pekmez, kurac!

    Tokrat ne obljubim, ker me itak ne bo! Mogoče pa pridem…

  19. zloba, dne 18.06.2008
    zloba

    Hehe … Pograjc … dolina Šentflorjanska je spet v luft skočila? Kako bedno in predvidljivo. Sej bi bila mogoče lahko še jaz užaljena, ker nisi mojega gospoda Otroka kamorkoli povabil, ampak ne vem, kolk’ je tu prostora še za kako šalo;-D

    Dej, zajebi. Vsi smo bili enkrat otroci. Rasli smo in odrasli, boleli in preboleli. V tem primeru pa itak boli zgolj starševski ego. Ta je nenasiten in neoozdravljiv. Nimaš šans, da tole bitko zmagaš.

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.