Srečno novo leto in vesel jutri!

V torek bo spet prvi julij. Dan, ko se zame konča še ena teatrska sezona. Dan, ko se spet začne nova. Dan, ko si odprem buteljko, nazdravim staremu in zavriskam novemu. Dan za zapet. Dan, ko zares praznujem Srečno novo leto in vesel jutri!

Moje pesmi, moje sanje. Vsega je bilo preveč. Bila je še druga premiera in še nekaj ponovitev. Prišli so tisti, ki se »res« spoznajo na gledališče in so zariplih obrazov zavpili Bu! in napisali nekaj Ajaj! besed iz njihovih bogatih vokabularijev in nekaj dvomov iz njihovih siromašnih src v različne časopisne kritike, da bi se vsi strinjali v en glas in moj neobriti obraz: tole je bila huda bitka in ranjenih je kar nekaj, še posebej moja denarnica, ker sem res umetnik za podpisovanje pogodb in bomo vsi tisti, ki smo kri scali več kot eno leto, na koncu koncev še iz svojega žepa dodali, da bo tole mega srček uspešnica, teatrski cirkus sit in producenti celi, ko bodo denarce na novega leta v štumf basali in si v škotski žganješpric nasmehe namočili. Mi pa v jok in na drugo predstavo. Pozabljanje je bistvo režiserjevega poklica.

Nekje je nekdo zapisal, da je življenje najboljše maščevanje, sam pa pravim: mene ne bo več na po premierskih žurkah noben bivši prijatelj Ž. s hajl pozdravljal, me spraševal po zdravju mojega piskra in vijugah mojega ožilja, češ kako moram delat takšna sranja in moje profesionalne igralce ne bo več noben Matej Siromak zmerjal, da so se šparal in jim Mestne mjuzikle za zgled dajal in nobena Ana Smrke ne bo moje amaterje psovala z amaterji, ker kanček ljubiteljskega duha ne bi nobenemu profiju narobe hodilo, še posebej pa ne tistim, ki so pozabili za kaj sploh v teatru gre in kam se lahko tudi pride. Dragi moji pevčki, preveč sem brihten, da ne bi bil včasih zanalašč tudi neumen in moja zgodovina ne bo nikoli Sijaj, sijaj sončece in Lunca, bleda, sveti mi v nebo, zato Basta, mirna Gorenjska in srečno pot Von trapci. Boste zmogli čez vse gore?

Moja dežela, moja Slovenija. Nič novega. Isto sranje, isto pakovanje. Tanki gor in pokrajine dol. Denarja za razmetavat. Lačni pameti in žejni kakršnegakoli duha. Še naprej lepi na kredite in prazni na mandat. Na Blogresu nisem bil in Blogheci so se sfižili. Sem pa enkrat vmes svoji simpatiji spekel čevape s cimetom in se spet pozabil zares nakresat. Spoznal sem veliko novih ljudi in na novo nekaj starih. Spoznal sem tudi gospoda Igorja Bavčarja, ki ni ne nov in ne star. Je samo zelo bogat. Rekel sem mu, da je moj koncept za otvoritev hotela Palace odličen in on ni rekel nič. Rekel sem tudi, da mu jaz ne bom gledal v denarnico in zato on ne bo meni v glavo. On ni rekel nič in je šel. Roka roko umije ali sem samo sanjal, da on sanja mene, ki sanjam njega?

Moja familija, moj dom. Vse tri svoje domače sem povabil na službeno potovanje. Morda pa se ob večerih spet zbližamo in se po celodnevnih sestankih in workshopih malce poveselimo in na kašen disco štanc celo kakšen cigu – migu odplešemo. Seveda sem povabil tudi gospo psičko. Še prej sem jo peljal cepit in bolhe pošpricat. Doktorca je rekla, da ima gnile zobe, zato sem fasal ščetko in redno večerno drgenje. Če me ta kuža ne bo vzljubila, me pa res ne bo nihče. Je pasja ljubezen res edina prava ljubezen?

Moj teater, moja domača naloga. Prva. Marš ljubezni. Imeli smo nekaj vaj. Mislim, da bo šlo. Fedri ubogajo in tečejo v pravo smer. Kakšen se spotakne, izgubi glavo in podre kakšne tri pred seboj. Kako človeško. Kako ljubko. Pav fina imitacija človeških duš so. Prestrašeni pujski, ki rijejo po svojem svinjaku in žrejo svoje mladičke, ker imajo premalo prostora. Druga. Shakespeare Wild West. Scenarij sem dal pisat Lovriču. Tomaž bo pomagal. Imam prazno glavo, naj malo drugi mislijo namesto mene. Tole bo še prava travestija in črno beli strip na odru. Se mi že sline cedijo in obrazne mišice plešejo kazačok, ko zberem slike v glavi in vidim kako trije ugledni pari iz političnih vod zgrmijo z letalom v puščavo blizu Nove Mehike in se srečno privlečejo do majcenega mesteca po imenu Shakespeare, kjer slučajno živi nekaj pozabljenih duš, ki redno ob letu osorej tradicionalno igrajo bardove tekste na spagetti western način in tebi nič, meni nič tudi kakšnega igralca po nesreči zares prevrtajo. Slepi naboji včasih vidijo v pravo smer. Je to rešitev za svetovni mir?

Moj jutri, moj pojutrišnjem. Enkrat se že vrnem. Pa ne povem kdaj. Ne boste me spoznali. Rjav bom kot zamorec. Mišice od plavanja, veslanja in metanja napihljive žoge bom imel krat tri. Mirno bom gledal predse in mirno bom vzel zalet, da grem letos z Betontancem še na Portugalsko, v Francijo, na Nizozemsko in v Nemčijo. Z Mladincem na Češko in v Španijo. Ja, nekoč bom ambasador Slovenije. Za zdaj ostajam še na trdnih tleh in mehke duše kličem srečn’ga pa zdrav’ga. Morda tudi uspešnega?

Lepo plavajte še naprej in lepo pazite na svojo rit! Samo eno imate in parkirajte jo tam, kjer Vam najbolj, edino in zares paše.

  • Share/Bookmark


9 komentarjev

  1. akvarij, dne 30.06.2008
    akvarij

    Nekaj bi rada napisala, pa ne vem, kaj … Ah nič! Da se bom držala tvojega nasveta v zadnjem odstavku! Srečno! Uživaj počitnice!

  2. irenca, dne 30.06.2008
    irenca

    Srce, te še vedno zanima moj novosadski band za tvoj barilla western? Pa še nekaj – dej prosim te, sporoči kdaj imate kakšne avdicije, ker mojo Ljubo to res zanima…

    Naplavaj se in se vidiva čez par tednov, ko prideva oba z dopustov in bova loh tekmovala kateri od naju je večji nigger.

  3. feenc, dne 30.06.2008
    feenc

    srecnga pa zdrauga! :D

  4. teoo, dne 30.06.2008
    teoo

    Letos sonce slepari.

  5. kandela, dne 1.07.2008
    kandela

    V tej naši mali deželi je včasih res prekleto težko biti nepovprečen. Uživajte!

    Naj te spomnim samo še na to, da si nam še vedno dolžen razlago sporočil z Ljubezni na smrt. V živo! Jaz častim ;)

  6. EnXeN, dne 2.07.2008

    Maš res. Pasja ljubezen je edina DI prava ljubezen. Izpolnjuje oba pogoja: je brezpogojno slepa in poljubi so do zadnjega vroči in mokri. Uživajte na počitnicah!

  7. simonarebolj, dne 2.07.2008
    simonarebolj

    Hmmm … Če se ne motim in prav razumem tale zapis, si na oder postavil Hit poletja, fasal pa nekaj podobnega v kritikah, tudi od Mateja Siromaka (čemu omemba na “ključ” … hehe), kar je Pevec fasal pri meni v komentarju od tebe. Na primer.

    No, kakor koli, predstave si seveda še nisem uspela ogledat … zaenkrat sočustvujem s tegobami okrog otrok in tegob naše klasične vzgoje vseh enakih. Dolga je še pot, da bi odkril kakšno Dakoto Fanning in je ne bi vsi enaki zatentatirali, še preden bi stopila v soj reflektorjev.

    Lepe počitnice … lepše od tistih malo preveč dolgočasnih od lanskega leta. Mi je v spominu ostal tisti zapis … eden mojih najljubših Black izlivov.

  8. fetalij, dne 20.07.2008
    fetalij

    sej bi reku uživaj na počitnicah, pa si verjetno že nazaj al kaj vem :D bodoča projekta se slišita interesting, najprej bo pa treba še klanje ujet…

  9. danaja, dne 31.07.2008
    danaja

    Že zaradi jezika je užitek brati tvoje objave. In ker po njih bolje razumevam umetniške duše. Po moje bi tudi z Blažko našli nekaj skupnih točk.

    Upam, da si parkiral svojo rit na pravo mesto.

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.