Ukradene pesmi ptic z dreves

Nekoč je bil samo en stavek: Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Totentanc

Ne maram spomenikov, pa čeprav je strašno moderno imet obletnico in šik je na vik in krik imet koncert banda, ki je bil nekoč čisto ok in ste imeli nekaj fenic in nekaj vernikov na koncertih in izdali kakšno plato, v resnici pa ste se razšli, ker je basist povaljal vašo sedanjo ženo. Špica je izdati knjigo svojih zapisov izpred petdesetih let, pa čeprav si jih prepisal od sošolca ali razstavit svoje umetnine iz vrtca do doma za ostarele in ljudi prepričevat, da si bil in si še zmeraj in, da si the best in sploh in oh še nisi za rest. Da si pisal zgodovino. Da je bila sedanjost tvoja in prihodnost bo še bolj tvoja. Nočem prihodnosti in preteklost je preveč sentimentalna, ker jo vidiš skozi srce in ne z glavo. Hočem biti zdaj. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Dva in hkrati eno oba

Sporočam Vam, da sem v zameno za frnikole in konja samoroga, danes tega in tega pristal in priznal samemu sebi, da na tem blogu objavlja tudi Black. Da ne bi prihajalo do nepotrebnih zamenjav in nenamernih ali namernih podtikanj, sem si dovolil človeka za temnim imenom, preden ga vržem med strani, beri smeti, tudi malo osvetliti. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Zakaj ne bom nikoli not padu?

Sončni zahod bo, ko so Košak, Jonas in Marko Crnkovič drveli po poljski cesti. Prah, ki je ostajal za avtomobilom, je razjezil nos Dajane, da je stekla za njimi in se zadnjimi močmi vrgla na strešni prtljažnik. Pomolila je glavo skozi odprto okno srebrne džiparije in se pobahala: “Veste, revolver imam zmeraj pri sebi!”

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Last minute ticket

Tole ni last minute za potovanje v deželo Nije, Indijo Koromandijo ali Culukafrijo. Tole je last minute za potovanje v lastno glavo. Tole je ponudba za last minute ticket v deželo z imenom Gledališče. In to zastonj! Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Mistejka da mejka

Najprej je bil Maribor. Borštnikovo. Največje slovensko gledališko sračkanje. Tekmovanje za fičnke, ki jih joška in rit pjevaljka pobere za tri plejbke in za nagrade brez presenečenj. Zmeraj isti drek. Zmeraj ista Drama. Zmeraj si obljubimo, da se ne bomo šli več, pa zmeraj prilezemo tja. Zaradi upanja. Vsakokrat ista mistejka We mejka. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Hvala za vse kupljene vstopnice

V nedeljo smo imeli fešto. Levu je bilo tri leta. Povabili smo sosede prijatelje in ostale, ki niso sosedi, pa so prijatelji. Nekdo mi je nekoč prodal misel da, ko bom star, grd in neumen, bom na prste ene roke lahko preštel svoje prijatelje. Vesel sem, da se je zmotil, v nedeljo jih je prišlo kakšnih štirideset. Malih in velikih. Šel sem stavit s svojimi rokami in s svojo glavo, da bom skuhal in postregel dvajset jedi.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Naključje na ključ?

Teden je bil fantastično čudežen. Fantastična slika kot se šika in prilika za zgodovinski roman v sedmih čudežih. Teden, ki je skušal dokazati, da si rojen v svet z narisano usodo, da naključja ne obstajajo in, da je vse kar se ti zgodi, že od vekomaj določeno in že davno občrtano. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Utopični teleban

Na hitro, nimam časa. Delam. Zato čez vikend nisem spustil nikogar na obisk v svojo glavo. Bilo je preveč sonca, pa sem poiskal temnejše lise. Zaradi bodoče predstave, navdahnjene s krvavim Poejem, sem bral gotske zgodbe o hišah, kjer straši in o dvoriščih, ki so pozabila na ljudi nataknjene na kole. Požigal sem in ropal. Ubijal sem in klal, nekaj sem jih našel zmečkanih in nekaj obešenih. Otroci so bežali od doma, krave so crkavale od umazane vode in pujsi so žrli sami sebe. V nedeljo sem bil že ves umazan od strjene krvi in sem šel naredit konec na bližnji hrib. Odkolesaril sem v sočno popoldne, da mi je veter prezračil glavo. Zvečer sem odprl računalnik in prebral resnične štorije resnične sobote in resnične nedelje. Dvodnevni resnični konec tedna je bil še bolj grozljiv kot vsa prebrana fikcija. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Lažnivi Kljukec

Tole ne bom izvlekel iz petnih žil in ne bom se posipal s pepelom za petminutno poc slavo ali kakšen oproštaj. Priznal jih bom samo štiri in eno za povrh. Vi pa lahko izbirate boljšo in glasujete na dežurni telefon vašega najljubšega operaterja. Morda bosta Kek in Pek posnela celo film o meni. Ali pa vsaj o moji poscani strahopetnosti, ker sem čakal dolgih dvajset let, da Vam priznam, kako sem Vas in Njih že zdavnaj nategnil, kajti Black je najboljši lažnivec. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

« Novejši zapisi
Starejši zapisi »